Ivan Cankar: Portret genija Igorja Grdine prinaša eno najobsežnejših in najpoglobljenejših biografij Ivana Cankarja doslej. Knjiga ne raziskuje le njegove literature, temveč predvsem življenje človeka, ki je odločilno zaznamoval slovensko kulturo in modernizem.

Grdina Cankarja predstavi daleč od poenostavljenih predstav o “narodnem pisatelju”. Zanima ga Cankar kot nemiren, kompleksen in pogosto protisloven posameznik — dijak, umetnik, intelektualec, politični mislec in človek izrazitih notranjih konfliktov. Posebno pozornost namenja njegovemu zgodnjemu življenju, odnosom z ženskami, prijateljstvom z drugimi ustvarjalci slovenske moderne ter njegovemu delovanju med prvo svetovno vojno.

Knjiga osvetljuje tudi Cankarjevo razpetost med umetnostjo, politiko, socialnimi vprašanji in duhovnostjo. Namesto mitizacije avtor ponudi živ portret človeka, ki je nenehno iskal resnico, dvomil in se upiral enostavnim ideološkim opredelitvam. Kot je ob izidu poudaril Mitja Čander, je pomembno sporočilo knjige prav to, da si Cankarja ne more dokončno prilastiti nobena politika ali ideologija.

Grdinova pisava združuje zgodovinsko natančnost, literarno širino in pripovedno moč, zaradi česar knjiga deluje hkrati kot znanstvena monografija in kot izjemno berljiva pripoved o življenju enega največjih slovenskih pisateljev.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• Ivan Cankar
• slovenska literarna zgodovina
• literarne biografije
• slovenska moderna

✍️ O avtorju

Igor Grdina (1965) je zgodovinar, literarni zgodovinar, esejist in eden najvidnejših slovenskih humanistov. Ukvarja se predvsem z zgodovino slovenske književnosti, kulturno zgodovino ter intelektualno zgodovino 19. in 20. stoletja.

Objavil je več kot trideset samostojnih knjig ter številne razprave, eseje in znanstvene članke. Njegovo pisanje zaznamujejo erudicija, interpretativna širina in izjemen občutek za kulturni in zgodovinski kontekst.

Beseda založnika: 

Knjiga je za razliko od dosedanjih monografskih obravnav Ivana Cankarja (Božo Vodušek, Lojze Kraigher, Dušan Pirjevec, Franc Zadravec idr.) usmerjena k pisateljevemu življenju. V sedmih poglavjih tematizira različne plati Cankarjevega delovanja in življenjske situacije (dijak, umetnik, intelektualec). Posebno pozornost namenja letom pisateljevega zgodnjega osebnostnega oblikovanja, ki so bila v dosedanji literaturi (z delno izjemo pri Franu Petretu) večinoma zanemarjena.

Prav tako bo posebna pozornost namenjena pisateljevi vlogi med prvo svetovno vojno. Cankar je kot javna osebnost, katere nastopanje je povzročilo celo interes Vojaške pisarne prestolonaslednika, imel izjemen vpliv na rojake. Tega pa je v politično prelomnih časih dosegel kot umetniški ustvarjalec, ne kot politik, kar je bilo v tistem času na Slovenskem izjemno.
Večja pozornost kot doslej je namenjena tudi Cankarjevemu odnosu do drugih kultur (zlasti do francoske) in vej umetnosti (npr. do glasbe in slikarstva). Dosedanje raziskave o tem kljub velikim dosežkom niso podale popolne slike.

Prav tako je pozornost usmerjena k pisateljevim odnosom z drugimi umetniškimi ustvarjalci (O. Župančič, D. Kette, J. Murn, L. Kraigher, V. Levstik). Za življenje Ivana Cankarja so bili posebej pomembni odnosi z ženskami (H. Pehani, A. in M. Lušin, M. Reisner, A. in Š. Löffler, M. Kessler, M. Rohrman idr.), ki so bili izrazito zapleteni. Tudi ti odnosi so v marsičem predstavljeni drugače kakor v dosedanji literaturi, s poudarkom na osebnih lastnostih oz. okoliščinah.