Aktualnost znanstvene monografije se kaže v tem, da po začetnem pregledu zgodovinskega razvoja antropologije prava in človekovih pravic avtorica preseže značilno antropološko zanimanje za lokalno in preusmeri bralca na vzajemnost družbenih procesov in družbenih praks na mikro- in makro družbeni ravni znotraj delovanja majhnih družbenih prostorov in odnosov moči. Avtorica na ta način predstavi drugačne načine razumevanja mednarodnega prava človekovih pravic in pokaže, da je pravo in človekove pravice mogoče spoznati onkraj tipično pravne sfere, se pravi z vidika konstrukcije družbene realnosti in reprodukcije odnosov moči kot specifičnih modelov politične organizacije.

Iz recenzije izr. prof. dr. Roka Svetliča