Osamljen skalni vršac Ajdna (1046 ml, ki kot prižnica štrli iz južnega pobočja Stola, je v dvajsetih letih arheološkega raziskovalnega in konservatorskega dela povsem opravičil pričakovanja, ki so jih arheologi gojili ob pričetku teh del. Pričakovanja so temeljila na ljudskem izročilu, ki se je spletalo okrog te gore, na njeni izjemno naravno zavarovani legi in seveda na njenem “arheološkem” imenu. Prav je, da rezultate dvajsetletnega dela predstavimo javnosti, zato se delo na Ajdni ne omejuje le na raziskave, temveč se odkrita arhitektura sproti utrjuje in prezentira. Del te prezentacije je tudi pričujoči vodnik, ki skuša predstaviti spoznanja o življenju na Ajdni v prostoru in času, ko so na njej še tlele zadnje iskre zamirajoče antične kulture.