Izkopavanja grobišča v Kranju so bila za arheologijo pomembna tudi z metodološkega stališča. Skoraj vsaka faza izkopavanj je namreč prinašala metodološke novosti, skladne z najvišjimi strokovnimi standardi vsakokratnega obdobja. Tako kaže omeniti sistem geodetskih meritev leta 1953, izdelavo geodetskih posnetkov za umeščanje izkopnega polja v prostor leta 1965, izjemne arheološke risbe in prezentacijo dediščine in situ ter enokontekstno in fotogrametrično dokumentiranje leta 1984. Ob tem je treba poudariti ključno metodološko značilnost izkopavanj prvih dveh desetletij, torej med letoma 1953 in 1973: izkopavanja so bila v tem obdobju usmerjena v dokumentiranje zgodnjesrednjeveških grobov…