O oblasti v arhitekturi

Prodorni filozofi, arhitekturni teoretiki in zgodovinarji podajo razmisleke o preseku oblasti in arhitekture, tudi na podlagi konkretnih arhitekturnih primerov, s katerimi analizirajo aktualnost uveljavljenih teoretskih konceptov v času sodobnega neoliberalizma.

Prispevki avtoric in avtorjev so bili prvič predstavljeni na seriji simpozijev O oblasti v arhitekturi med leti 2017 in 2019 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ob podpori Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter drugih partnerjev. Zbrani v monografijo ponujajo zaokrožen, a hkrati večplasten pogled v eno od ključnih sodobnih vprašanj umetnosti.

Odlomki:

To je najbrž primarno razmerje med arhitekturo in močjo: če nimaš denarja, če si reven državljan, potem poslopja, v katerih stanuješ ali pa jih uporabljaš, arhitekturno gledano, najverjetneje ne bodo prav pomembna. Seveda obstajajo tudi subtilnejši dejavniki, ki se jih manj zavedamo. Grajeno okolje vkleše družbene konvencije, merila in norme v kamen. Povsem razvidno je, da je celotna konstrukcija naših pričakovanj o tem, kakšni naj bi bili moški in kako naj bi se obnašali, pa tudi pričakovanj o tem, kakšne naj bi bile ženske in kako naj bi se obnašale, tj. konstrukcija družbenega spola, moškosti in ženskosti, povezana z grajenim okoljem. -Hilde Heynen, Arhitektura, oblast, utelesitev

Nobeno mesto ni brez travme. Vsako mesto ima zgodovino razdejanj, ki ga opredeljuje, naj bodo to naravne katastrofe, potresi, poplave ali pa sovražne vojske, okupatorji, ki so osvajali in uničevali mesta ali njihove dele, ali pa nazadnje tisto, kar je od vsega še najbolj pogubno, neustavljiv pohod napredka, ki je največji sovražnik starega. -Mladen Dolar, Oblast in arhitekturno nezavedno

Arhitektura ima moč, da nas izolira ali integrira. Prav tako ima moči afekta in potencialno oblikuje naša čustva, razpoloženja in nagnjenosti. Vzbudi lahko zatopljenost, koncentracijo ali nezbranost. Arhitektura lahko uniči in ustvari, lahko je ikonična in ikonoklastična, včasih vse hkrati. -Douglas Spencer, Oblast, kapitalizem in arhitektura

Ta sistem je enako naraven kot logika trga. Takšno je Schumacherjevo stališče, kolikor zatrjuje, da »parametricizem ponuja nov, kompleksen red preko načel ‘diferenciacije in korelacije’«; ti načeli je treba razumeti kot tisto, kar organizira prostor, in torej kot obliki teritorializacije. Odziv je protiukrep, ki reteritorializira. -Andrew Benjamin in Gerard Reinmuth, Arhitektura protiukrepanja

O urednici:

Mateja Kurir je filozofinja, avtorica in projektna vodja. Doktorirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo o grozljivem in arhitekturi moderne, v poljudnih in znanstvenih revijah objavlja prispevke na preseku med filozofijo in arhitekturo, kot članica redakcije Radia Študent pa je pripravljala oddaje Arhitektura govori in Misliti arhitekturo. Bila je gostujoča
raziskovalka na Oddelku za arhitekturo Univerze KU Leuven v Belgiji (2015) ter postdoktorska raziskovalka na Inštitutu za napredne študije Univerze v Reki (2017). Izdala je knjigo Arhitektura moderne in das Unheimiche: Heidegger, Freud in Le Corbusier (INR 2018) in skupaj z Ano Kučan uredila monografijo Vrt in prispodoba (MAO in BF UL 2021).