Iz najrazličnejših virov in modelov "montirana" Didi-Hubermanova metoda, ki se svobodno, odprto in dojemljivo sprehaja skozi prostore in čase, neprestano dokazuje to, kar je glavna tema tudi v tej knjigi, namreč da je tradicionalno umetnostno zgodovinopisje v imenu objektivizacije popačilo samo zgodovino umetnosti. (Iz spremne besede)