Metoda, ki jo uporablja, je primerjalna: drugo ob drugo postavlja razne pravne prakse srednjega veka, moderne in postmoderne dobe, ki ne tečejo kontinuirano druga iz druge, pač pa so tri avtonomna obdobja z avtonomnimi pravnimi temelji.
Grossi nas prepričuje, da pravo niso suhoparni in formalni pravni akti, pač pa veda, ki – z Marxovimi besedami – »sankcionira obstoječe, v danih okoliščinah normalne ekonomske odnose med ljudmi« (Ludwig Feuerbach …). Ker je pravo »v zakon povzdignjena volja vladajočega razreda«, se v pravu seveda zrcali vse družbeno dogajanje.
O avtorju:
Paolo Grossi (1933 – 2022) je bil redni profesor zgodovine srednjeveškega in modernega prava na Pravni fakulteti v Firencah in član Accademie Nazionale dei Lincei. Je avtor številnih knjig s področja zgodovine prava.