Središče njegove knjige, Relacijska estetika, je razmerje umetnika s širšim kontekstom, pri čemer se še posebej osredotoča na samo logiko umetnikovega mišljenja in njegovo umestitev v družbeni kontekst. Zato je Bourriaudova teza, da je temeljna poteza sodobne umetnosti produkcija del, ki so v neposrednem kontaktu z gledalcem/obiskovalcem in da navzočnost gledalca dokončno proizvede umetnino v dogodek.
Knjiga je prevedena med drugim v angleščino, italijanščino, češčino in norveščino.
Druga Bourriaudova knjiga Postprodukcija, podnaslovljena z Kultura kot scenarij: kako umetnost reprogramira sodobni svet, se osredotoča na umetniške postopke, ki za svoje izhodišče jemljejo že narejena dela in se jih lotevajo tako, kot se v filmski ali televizijski postprodukciji lotevajo posnetega materiala. Bourriaud govori o premiku od postmodernistične citatnosti k predelovanju umetnin in s tem razpitranju širših kontektualnih in socialnih pogojev umetničke produkcije in recepcije.

Knjigi sta izvali številne polemične reakcije in zlasti Relacijska estetika je splošno sprejeta kot eno temeljnih referenc za razumevanje sodobne umetnosti. Reakcije na knjigo povzema Nataša Petrešin Bachelez v spremni besedi, v kateri spregovori o Bourriaudovih konceptih v slovenskem kontekstu. Bourriaudovi knjigi sta idealno dopolnilo knjigi Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem zrcalu, ki je leta 2006 izšla v zbirki Transformacije in se ukvarja z umetnostjo v državah bivše Sovejtske zveze in Jugoslavije na koncu 20. stoletja.

Slovenska izdaja v prevodu Tanje Lesničar-Pučko je opremljena z bogatim vizualnim gradivom po izboru kustosinje Nataše Petrešin Bachelez.