Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih

Arheologija, kot vsaka znanost, zahteva kompleksen pristop. V knjigi je predstavljena arheološka analiza dokumentacije izkopavanj, ki so bila na Blejskem otoku med letoma 1962 in 1965. Takrat je pod vodstvom Vinka Šribarja ekipa Narodnega muzeja Slovenije raziskali grobišče in ostanke cerkvenih zidov iz srednjega veka. Najdišče je eno od številnih v blejski mikro-regiji, a je kot kraj – otok na jezeru – posebnost med najdišči v Sloveniji.

Obsežno nalogo smo si razdelili sodelavci ZRC SAZU in Narodnega muzeja Slovenije na analizo grobišča (Knific, Bitenc) in stratigrafsko ter stavbno analizo (Štular). Analizi sta nastajali vzporedno in neodvisno druga od druge, a delitev nalog se je izkazala za neizvedljivo. Zaradi prepletanja virov smo vsi raziskovali vse. Končna izdelka smo nameravali združiti v homogeno celoto. Vendar se je kmalu pokazalo, da so podvajanja prej izjema kot pravilo, bogastvo različnih pristopov pa neizmerno. Zato sta oba dela predstavljena neokrnjena, uporabljata pa seveda enoten znanstveni aparat: katalog grobov, table predmetov, reprodukcije izvirne dokumentacije.

Zaradi izjemno slabega stanja arhiva kostnega gradiva antropološke analize ni bilo mogoče enakovredno vključiti v proces interpretacije najdišča. Z namenom pripraviti celostno objavo vsega dostopnega gradiva antropološko gradivo predstavljamo v ločenem poglavju (Leben Seljak).

V zaključku knjige predstavljamo izsledke izkopavanj pri Bodeščah (Modrijan). Predstavitvi arheoloških izsledkov o Blejskem otoku sledi širok pregled fenomena mitične pokrajine, njene izvedbe v blejskem kotu ter umesti Blejski otok v njen kontekst (Pleterski). Napovedni model potrdi njen obstoj z izkopavanji v Bodeščah. V kontekstu mitične pokrajine se pokaže Blejski otok kot sveto mesto, na kterem so potekali vsakoletni obredi. Tam je bil grob mitičnega lika, ki ga v Sloveniji poznamo kot kralja Matjaža.