V teh zgodbah se živali izkažejo kot Mavglijevi zavezniki in nasprotniki (mati Volkulja, volk Akila, krdelo volkov, medved Balu, panter Bagira, tiger Šir kan …). Bralcu se v zgodbah razkriva odnos med človeškim in živalskim svetom.

Kot je zapisal Kipling: »Moč volka je trop – posamezniki od skupine pridobijo prav toliko, kot skupina pridobi od posameznikov!« Knjiga o džungli je zgodba o življenju poosebljenih živali v džungli, a hkrati tudi o ravnanju in razmišljanju ljudi. Zanimivo je, da Kipling nikoli ni v resnici obiskal džungle Seoni, o kateri piše v knjigi, ampak je črpal le iz izkušenj drugih in fotografij, ki jih je skrbno opazoval.

Najpomembnejša življenjska lekcija v Knjigi o džungli je ne biti strahopetec. Tako kot Mavgli se moramo soočiti s svojimi strahovi, pridobiti samozavest in zmagati nad njimi.

O AVTORJU:

Rudyard Kipling (1865–1936) se je rodil v Indiji (takratnem dragulju krone britanskega cesarstva). Prvih šest let svojega življenja je preživel v večkulturnem in živahnem mestu Bombay, ki se ga je kasneje spominjal kot raja. Skupaj z mlajšo sestro sta uživala v raziskovanju lokalnih trgov s svojo varuško, naučil se je tudi njihovega jezika. Njegov oče, John Lockwood Kipling, je bil umetnik, ravnatelj umetniške šole Jeejeebyhoy. Pri šestih letih je Rudyarda mati poslala v Anglijo, saj je želela, da sin pridobi formalno izobrazbo, vendar se Kipling tam ni dobro počutil.

Po končanem izobraževanju se je ponovno vrnil k svoji družini v Indijo, kjer se je sprva zaposlil kot novinar. Ko se je poročil, je živel v Angliji in Ameriki. Njegova obsežna potovanja, čas, preživet v različnih geografskih in kolonialnih okoljih, so v njegovi glavi vzbujali nenehen občutek tujstva. Med množico drugih del je napisal Knjigo o džungli (1894), zaradi česar je bil izjemno uspešen. Leta 1907 je Rudyard Kipling postal prvi angleški pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Umrl je leta 1936.