Skozi zgodbi dveh bratov Dolinšek spoznamo tragično okupacijo nekdanje Kraljevine Jugoslavije – od kmečkega vsakdana in razvoja odporniških gibanj do zgodbe slovenskega fanta, interniranega v nemško vojsko, ki v Mariboru spremlja utrjevanje okupatorske oblasti. Brata se znajdeta na nasprotnih bregovih, a imata skupni cilj: pomagati svojim ljudem.

Roman kritično obravnava vse totalitarne režime, razkriva razklanost naroda in sporoča, da slovenski narod lahko znova zaživi v enotnosti, ko preseže ideološke razlike. Ljubezenski zaplet pa kaže, da je ljubezen v času trpljenja edino upanje za rešitev iz brezupa.

Odlomek:

Vagoni na železnici so se naglo polnili. Ljudstvo je brezglavo tekalo sem ter tja in vpilo ter kričalo najrazličnejše vzklike, od protinemških do domoljubnih, za povrh pa še kakšno kletvico iz vsakdanjega besednjaka. »Jugoslawische Soldaten hier! Kinder und Frauen dort!« so se slišali ukazi nemškega oficirja, ki je hladno nadzoroval dogajanje na mariborski železniški postaji. Stal je pred lokomotivo, ki je vlekla za sabo okrog dvajset vagonov. Ti vagoni so se že eno uro polnili z ljudmi, ki naj bi sodelovali v slavnem aprilskem jugoslovanskem uporu, z njimi pa so bile tudi njihove družine. Ukaz je bil uperjen tudi proti članom Komunistične partije in njihovim simpatizerjem, ki jih je bilo leta 1941 na Štajerskem že kar nekaj. Ideje so se širile iz Srbije po celotni kraljevini, čeprav je kralj to gibanje prepovedal že več let nazaj. Prepoznal je nevarnosti komunizma, ki je bil najbolj od vsega zaslužen, da so države s tem političnem sistemom padle pod protektorat in skorajšnjo odvisnost od Sovjetske Zveze. »Nisem član Sokolov, prisežem da nisem, prekleti Švabi!« so se zaslišale besede mladeniča, ki je z nogami brcal v zrak, ko sta ga do vagona z rokami pod pazduho spremljala dva nemška SS-ovca. Tako zelo se je upiral, da sta ga dobesedno ponesla do cilja.

O avtorju:

Gal Prevoršek se je rodil 31. 10. 2007 v Celju. Šolal se je na Osnovni šoli Prebold in v kraju Prebold preživel tudi petnajst let svojega življenja. Sedaj obiskuje Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška v Mariboru in hodi v tretji letnik. Za pisateljevanje se je navduševal že v osnovni šoli, kjer je pisal kratko prozo, pravljice in poezijo. S to se je predstavil že na nekaj natečajih, zmagal pa je na Prešernovem literarnem tečaju, ki ga je organizirala šola ter tam tudi zmagal s svojim sonetom. Udejstvuje se v šolski dramski skupini.