V tokratni zgodbi se miška Mica ponovno znajde v zgodovinskem arhivu. Na domači
podstrehi je našla pismo v pisavi, ki je ne zna prebrati. Obrne se na starega znanca, arhivskega duhca Ferdija, ki ji je takoj pripravljen pomagati. Ugotovita, da je pismo nastalo v začetku 19. stoletja, ko je v Ljubljani potekal velik politični in družabni dogodek, pozneje znan kot Ljubljanski kongres. Na njem so sodelovali številni evropski vladarji, z njim pa je bilo povezano tudi najdeno pismo. Dopisovalca sta bila Ljubljančanka Rozalija in udeleženec kongresa Leopold. Mica in Ferdi v različnih vrstah arhivskega gradiva razkrijeta še njuno poznejšo življenjsko zgodbo. Ob tem se miška Mica ponovno seznanja z arhivističnim izrazoslovjem, ki je v besedilu otrokom
primerno pojasnjen, pojmi pa so podrobno razloženi tudi na koncu pravljice.