- ideološki (pripadniki liberalnega srednjega razreda dajejo prednost izogibanju individualnim tveganjem pred kolektivno racionalnostjo in odgovornostjo),
- informacijski (dostopnost obilja informacij, četudi lažnih, o tveganjih cepljenja) in
- socialni (zaščitniško starševstvo kot posledica nizke in pozne rodnosti ter osip zdravniške avtoritete).
Knjiga je bila v Italiji odmevna, in pred kratkim je izšla tudi njena razširjena angleška izdaja pod naslovom Vaccines: Are They Worth a Shot? (Springer, 2018), zato je slovenski prevod lahko nastal hkrati z angleškim – po dopolnjenem in osveženem italijanskem izvirniku.
Marko Pokorn, iz spremne besede k slovenski izdaji:
Lahko rečem, da smo se v 21. stoletju znašli v položaju, ko v poplavi informacij zdrav razum odpove. Soočeni smo s preveliko količino podatkov, katerih verodostojnosti ni moč sproti preverjati. Preprosto ne morem razumeti, zakaj nekateri ljudje sprejemajo odločitve glede cepljenja, ki so povsem v nasprotju z razumskimi argumenti. In ravno v poskusu razlaganja tovrstnih odločitev je največja vrednost pričujoče knjige profesorja Andrea Grignolia. Z analizo sodobne družbe, načinov razmišljanja ter mehanizmov odločanja, ki so plod raziskav, ki so botrovale nekaj Nobelovim nagradam v zadnjih dveh desetletjih, nam postaja jasno, zakaj starši kljub obilju podatkov o njegovi varnosti in koristnosti cepljenju nasprotujejo, zakaj strašenje staršev z boleznimi, ki jih cepljenje preprečuje, ni učinkovito, in zakaj strategija ozaveščanja, ki smo jo v zadnjih letih uporabljali tudi v Sloveniji, ni obrodila sadov.
O avtorju:
Andrea Grignolio (1974) poučuje zgodovino medicine in bioetike na Univerzi Vita-Salute S. Raffaele v Milanu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino biomedicinskih disciplin v zahodni družbi 20. stoletja s posebnim fokusom na imunologiji. Študij v Centru Cavaillès na pariški École Normale Supérieure je končal leta 2004, v letih 2006–2007 je bil postdoktorski raziskovalec v Centru za filozofijo in zgodovino znanosti Univerze v Bostonu, leta 2009 gostujoči raziskovalec na Oddelku za zgodovino znanosti in tehnologije na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, v letih 2016–2017 pa raziskovalec (ARD 2020) na Univerzi Françoisa Rabelaisa v francoskem Toursu. Svoje prispevke objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, njegova knjiga Kdo se boji cepiv? (Chi ha paura dei vaccini?, Codice edizioni 2016) je bila v Italiji uvrščena med finaliste nacionalne nagrade za popularizacijo znanosti (2016) ter v najožji izbor za nagrado Galileo (2017). Grignolio je tudi stalni kolumnist italijanskega časnika La Repubblica in zase pravi, da je popularizacija znanosti eno njegovih najljubših področij delovanja.
Iz medijev:
Maja Stepančič, ‘Kdo se v resnici boji cepiv’, Val 202 (4. 6. 2019)