Avtor o ponatisu vodnika:
“Nikoli si nisem domišljal, da je s prvo izdajo dela konec. Da je pokrita vsa Slovenija, ves kolesa vreden asfalt po njej, ali da so začrtani krogi njihova najboljša možna različica. Vedel sem, da bodo prvi varianti, poslani v tiskarno, sledili popravki in dopolnitve – če zanimanje za vodnik bo in bo sploh prišlo do ponatisa. No, nekaj mesecev kasneje je tukaj in prinaša tri nove kroge (z izhodišči na Ptuju, v Krškem in v Novi Gorici) ter nekaj manjših in dva večja popravka že opisanih. Lepši kot prej je zdaj krog TG43 Iz dolenjske prestolnice, prav tako lepši (manj prometen in z novim izhodiščem) pa tudi krog TG06 Čez Rebernice, ki se izogne postojnskemu »zamašku«.”
***
Potem ko je Tadej Golob, avtor ene najbolj uspešnih slovenskih knjižnih serij kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi svojega Scotta opremil z Garminovim števcem je doživel razsvetljenje. Pikčasta Slovenija predstavlja petinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta).
Zakaj bi moral en sam vzpon vsebovati tisoč višinskih metrov, ko pa se jih lahko poveže več, ki dajo skupaj želenih tisoč in več? Tudi mnogo več. Lotil se je dela, brez prevelikega upanja, da bo kam pripeljalo. Tadej Golob je odpeljal in izmeril nekaj krogov po cestah, ki jih je poznal, dokler ni odkril aplikacije Garmin connect in se ji pustil peljati po Sloveniji.
V vodniku Pikčasta Slovenija se je tako znašlo petinšestdeset krogov, katerih skupna lastnost je ta, da vsebujejo najmanj tisoč višinskih metrov vzpona. Med njimi je tudi sedem velikih (Kum, Krvavec, Rogla, Areh, Kolovrat, Vršič s trentarske strani, Mangar), ki delujejo kot samostojne ture, gor in dol po bolj ali manj isti cesti, vsi drugi klanci so povezani v krog, se pravi z istim izhodiščem, ki je hkrati tudi zaključek oziroma cilj ture. Dobra stvar tega vodnika in krogov v njem je prav njegova poljudnost, neobveznost.
Vodnik vsebuje zemljevid z vrisano traso, imena krajev, skozi katere vas vodi pot in QR kodo za vsak posamezen krog, kolesarski izlet. QR koda poveže do sledi ustreznega izleta na pametni aplikaciji Garmin Connect, ki si jo prenesete na svoj števec ali mobilni telefon in se pustite voditi tako naloženi navigaciji.
Od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, kraljevskega kroga okoli Triglava s 3800 višinskimi metri vzpona, klancev predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev), preko Kozjanskega do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak, pa do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (začetku) presenečenja za vse zaljubljence v slovenske gorske etape – Prekmurja.
Dve gor-dol tisočmetrci sta tudi tam, kot je v vodniku vseh sedem samostojnih slovenskih asfaltiranih klancev, ki v enem zamahu dosežejo številko tisoč. Eden od kriterijev za uvrstitev kakšne ceste v posamezen krog je bil tudi promet – obstajajo ceste po Sloveniji, kjer ga ni.
Tadej Golob o vodniku:
“Začrtane trase lahko dojamete zgolj kot predlog, jih začnete (in končate) kjer koli na njihovih krožnicah, odpeljete v predlagano smer ali po svoje. Obljubim pa lahko, da boste, če se boste držali vrisanih cest, ostali na asfaltu, razen tam (v treh primerih), ko tega za kakšen kilometer zamenja znosen makadam. To vam zagotavljam, ker sem še iz tistega analognega sveta, v katerem niso poznali ne aplikacij ne satelitske navigacije, in sem izrisano z računalnikom preveril še na terenu oziroma odpeljal vse kroge.”
“To s kolesarskim vodnikom je bila ena boljših idej mojega življenja. Kaj se bo z njim zgodilo, ali bo uspešnica ali ne, mi je na neki način vseeno, ker sem ob njegovem ustvarjanju doživel toliko lepega in spoznal toliko lepih krajev. Odkolesaril sem vseh 66 krogov. Z založbo smo se najprej dogovorili za 50 krogov, a sem jih naredil še šestnajst, pa še potem me je moral direktor založbe ustaviti. Tudi ko smo številko dokončno zakoličili, sem kroge še kar delal, ker se mi zdijo krasni. Dodal sem še krog iz Krškega na Bizeljsko, okrog Donačke gore po Halozah, pa še enega, zaradi katerega sem imel najprej slabo vest, ker sem ga izpustil, iz Nove Gorice na Sveto Goro, prek Čepovana do Mosta na Soči in nazaj čez Kal nad Kanalom. Sami krasni konci, ki jih prej sploh nisem spoznal.”
O avtorju:
Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrsticami razkrivajo manj znane plati družbe, v kateri živimo.
“Lahko vse življenje postavljate osebne svetovne rekorde na lokalnem klancu, ni pa treba.”
Vsa besedila so prevedena v angleški, nemški in italijanski jezik.
