Zunanjo podobo rotovža zaznamujejo balkon in urni stolpič s čebulasto
streho ter arkadni hodniki na dvorišču. Avtorica se je posvetila stavbni
zgodovini in ji sledila na podlagi pisnih virov, mestnih vedut,
fotografij in gradbenih načrtov. Posebna pozornost je namenjena
štukaturnemu okrasu sedanje poročne dvorane, simbolom mestne oblasti, ki
so jih nekdaj hranili v rotovžu, in nekdanji slikarski opremi
prostorov. Predvsem slikarska zapuščina je neprecenljiv vir za
preučevanje vloge nekdanjih mariborskih mestnih sodnikov in županov ter
njihove samopodobe in teženj po reprezentanci, obenem pa tudi za
preučevanje umetnikov, ki so nekdaj delovali v Mariboru.