Delo je bilo napisano v samoti zaporov, zato je Bevk po dolgem času spet zajel v globine, kjer sta doma dušna skrivnost in čista lepota.
Knjiga je prvič izšla leta 1926, ob sedemstoletnici Frančiškove smrti. Pričujoča izdaja je prvi ponatis. Jezikovno jo je posodobil Jože Faganel, spremno besedo je napisal Marijan Brecelj.

