Ob pomoči starodavnih in sodobnih zgodb nam ljubeznivo pokaže, da nas nenehna večopravilnost morda ne bo pripeljala nikamor, in da praznina ni primanjkljaj, temveč povabilo.
Ko se vsakodnevno zavedamo spokojne prostranosti našega sveta in našega življenja ter jo tudi cenimo, to ne pomeni, da se umikamo pred resničnostjo, ampak da iz vsega srca izrekamo dobrodošlico vsemu najbolj resničnemu in pomembnemu.
Iz knjige:
Praznina, o kateri govorimo kot o nečem skrivnostnem, je obenem globoka in enostavna. Na področju duhovnosti je praznina svojstvo, ki se pojavi, kadar nismo pretirano navezani na svoja prepričanja in pojmovanja, kadar ne jemljemo vsega dobesedno, ampak raje vidimo metafore in prispodobe, in kadar živimo enostavno, neobremenjeni z lastnino in prekomerno dejavnostjo. Lahko bi rekli, da v vsakdanjem življenju ustvarimo praznino, kadar pospravimo pisalno mizo, počistimo hišo, se znebimo navlake in razvijemo prefinjen občutek za lepoto.
Če premorete v sebi bogate prazne oaze, prostore za osvežitev in predah, verjetno znate bolje uživati v srečnem življenju. Kadar med potovanjem zagledate čudovito goro ali jezero, se znate ustaviti, si vzeti čas za brezdelje in opazovanje. Kadar vidite, da otrok potrebuje pozornost, znate odložiti tisto, kar ste počeli dotlej, in se mu posvetiti. Če potrebujete zgolj to, da sedete in se spočijete, vas ne bo mikalo, da bi se s privajeno hiperaktivnostjo izognili dobrodošlemu počitku.
Praznina je lahko globoko duhovno doživljanje ali pa svojstvo običajnega življenja. To dvoje je povezano med seboj, kajti že s tem, da enostavno preživimo prazno uro, lahko privabimo globoko duhovno spoznanje. Ko si želimo praznino v svojem življenju, je lahko Srčna sutra naš najpomembnejši pripomoček: vse je lahko prazno in zatorej odprto širnemu smislu. Celo praznina je lahko dovolj prazna, da seže v samo jedro vašega bivanja.
Mnenja o knjigi:
»Ta dragocena knjiga je izjemno potovanje v tišino in praznino, dotakne se vseh vidikov življenja; je pravo razodetje.« – častita Joan Jiko Halifax, opatinja zenovskega središča Upaya Zen Center in piska knjige Standing at the Edge
»Izjemno jasno priklicevanje prečiščene zavesti, očarljivo lucidno in pogosto zabavno premišljevanje o neslutenih portalih, ki vodijo k magičnosti in svobodi.« – Bill Plotkin, pisec knjig Soulcraft in The Journey of Soul Initiation
»Moore nam pokaže, da praznina ne pomeni niča in da poanta ni v niču. Razkrije nam pravo resnico – silno, vseobsegajočo pomembnost vsega.« – David Chadwick, pisec knjige Crooked Cucumber: The Life and Zen Teaching of Shunryu Suzuki
O avtorju:
Thomas Moore je pisec knjige Nega duše, ki je bila skoraj leto dni na seznamu knjižnih uspešnic časopisa New York Times. Potem je napisal še trideset knjig, v slovenščini sta izšli tudi Duše dvojčice in Meditacije Thomasa Moora. Pri pisanju povezuje duhovnost, mitologijo, globinsko psihologijo in umetnost. Že štirideset let deluje tudi kot psihoterapevt, predvsem pod vplivom C. G. Junga in Jamesa Hillmana. Diplomiral je iz glasbe in teologije, je oče in mož v ustvarjalni družini, katere člani so tudi slikarka Joan Hanley, glasbenica Siobhán Moore (z umetniškim imenom Ajeet) in arhitekt Abraham Bendheim. Živi v ameriški zvezni državi New Hampshire.
