Vsakdo je že kaj slišal o moči pozitivnega mišljenja, a redko katera knjiga na praktično uporaben način – kot učbenik in vadnica v enem – bralca uči, kako prečistiti ter izboljšati svoje misli in jih uporabiti kot temelj za doseganje uspehov v svojem življenju.
S poglavji, kot so “Kako človek postane tisto, kar misli,” “Veščina spreminjanja na boljše,” in “Izgradnja veličastnega uma” Larson bralce poziva, naj uporabijo svoje misli kot transformacijsko silo z namenom, da bi “kot posamezniki” postali “plemenitejši, bogatejši in boljši”. Vrednost te knjige kot vodnika in učbenika k samonapredovanju je v sedanjem času enaka, kot je bila pred skorajda stotimi leti, ko je prvič izšla.
Ameriški začetnik gibanja Nova misel Christian Daa Larson je avtor splošno znane Zaobljube optimista, ki je napisal več pomembnih duhovno znanstvenih knjig, kot so “Samozdravljenje”, “Delovanje človeškega uma”, “Bodi hvaležen”, “Ravnovesje in moč” in druge.
V knjigi so predstavljene preproste, praktične in učinkovite metode, s pomočjo katerih lahko vsakdo svojo miselno naravnanost spremeni v močno orodje za izboljšanje svojega vsakdanjega življenja, v sebi odkrije in razvije svojo nadarjenost in talente ter zaživi zadovoljno življenje, takšno, ki si ga želi živeti. Z vsem tem nas avtor spodbuja, naj z zadovoljno in podporno držo razvijemo svoje zmožnosti in talente ter izboljšamo svoje vsakdanje življenje.
»Da človek »žanje tisto, kar je sejál,« je stara modróst, znana mnogim ljudem. Da ljudje žanjejo tisto, kar so s svojimi dejanji naredili drugim ljudem, verjetno lahko vsakdo razume, a da žanje tudi tisto, kar je sejál s svojimi mislimi, besedami, občutji, itn., bo verjetno za marsikoga popolnoma nekaj novega.«
»Zapomnite si, da miselno in tudi sicer živite vse, o čemer govorite, in nič na vse nas ne učinkuje bolj kot tisto, kar sprejmemo v svoj miselni svet.«
»Pesimist se obotavlja in izgublja čas ter priložnosti; optimist skuša vse že zdaj narediti najboljše in s tem vztrajno ter zagotovo napreduje, dokler ne premaga vseh ovir in doseže svojega namena.«
