Analize prostorske razporeditve kažejo, da so ustvarjalni ljudje v Sloveniji tako kot drugod neenakomerno razporejeni. Manjša osredotočenost je značilna predvsem za gospodarsko slabše razvite regije vzhodne Slovenije, večja pa za razvitejše regije zahodne Slovenije. Sčasoma se razlike med regijami povečujejo, znotraj regij pa zmanjšujejo. Novejši poselitveni procesi potekajo v smeri dekoncentracije iz bolj urbaniziranih tipov naselij v smeri redkeje poseljenih suburbaniziranih in podeželskih območij. Med najpomembnejšimi dejavniki prostorske razporeditve so kakovostno bivalno okolje z velikim poudarkom na bližini narave, identiteta oziroma osebne povezave z ljudmi in kraji ter bližina delovnega mesta. Obenem so opazne nekatere pomembne razlike tako z vidika izbrane regionalizacije kot z vidika stopnje urbaniziranosti naselij.