Izvemo, kako so se skozi čas spreminjali higienski ukrepi in kaj je botrovalo novim spoznanjem o umivanju in razkuževanju tako rok kot tudi medicinskih pripomočkov. Avtorji prispevkov nas popeljejo v skrivnost možganov, v težave sodobnega zdravnika in pacienta, nam razkrivajo moč placeba, navideznega zdravila in alternativne medicine, ter v svet (ne)zdrave prehrane. Razkrita so tudi dejstva, kako napredujoča znanost pomaga medicini. Spoznamo, da je razumevanje človekovega telesa odločilno pripomoglo k razvoju naprednejše medicine in kvalitetnejšega zdravljenja, znanstvene zgodbe pa nam odlično podajajo zgodovino, delovanje, razvoj in uporabo medicine, in so kot take, ključne pri razumevanju le-te.

Odlomek iz uvoda:

Še pred 100 leti je lahko zdravnik praktično vse svoje orodje in znanje spravil v zdravniško torbo. Nekaj praškov, tonikov in stetoskop. Danes je drugače. Razumevanje delovanja človeškega telesa je doživelo neverjeten razvoj, s čimer se je povečala tudi orožarnamedicinske opreme in število težav, ki jih zdravniki zdravijo. Tako ni presenetljivo, da pri obisku zdravnika pogosto ne razumemo, kaj natančno je narobe z nami in s kakšnimi orodji se bo zdravnik lotil zdravljenja. Kvarkadabra se je zato odločila, da se za svojo četrto skupno knjigo odpravi v zakulisje medicinske znanosti.

Iz predgovora dr. Alojza Ihana:

»Kvarkadabrin krog je krog intelektualcev, ki se jim zdi podcenjujoče do sebe pristati zgolj na navijaško nogometno in politično besedotvorje, kakršno vlada v »splošni« družbi, na status azilanta, ki se mora v okolju, kjer živi, delati neartikuliranega mutca in skoraj bebca, čeprav ima v lastni glavi jezik, ki zmore ubesediti vse podobe in nianse in erupcije tega sveta.« 

Avtorji prispevkov:

• Tomaž Accetto je docent za področje mikrobiologije na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani in se ukvarja predvsem z bakterijsko genetiko.
• Jure Bon je psihiater, zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Begunje in na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani, kjer deluje tudi kot raziskovalec bolezni možganov v Laboratoriju za kognitivno nevroznanost.
• Mara (Maja) Bresjanac je zdravnica z doktoratom iz nevroznanosti in redna profesorica patofiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker ima premalo prostega časa, svoje navdušenje, radovednost in ustvarjalnost večinoma uporablja pri raziskovalnem in pedagoškem delu. Ni pa izključeno, da ji prav zato zmanjkuje prostega časa …
• Katarina Č. Kristan je raziskovalka po srcu, navdušena nad razumevanjem delovanja človeškega telesa, ki jo magično privlači skriti svet celic in prehajanja snovi prek celične membrane v povezavi z razumevanjem medceličnih interakcij. Diplomirana biologinja je doktorirala iz biokemije in molekularne biologije na Univerzi v Ljubljani. Nekaj let je mlade bodoče zdravnike poskušala navdušiti nad fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Trenutno je raziskovalka na Inštitutu »Jožef Stefan«. S celiakijo se posredno sooča že od otroštva.
• Jure Derganc je docent iz biofizike in je zaposlen kot asistent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanima ga vse po vrsti, a ne vedno v pravem vrstnem redu.
• Sašo Dolenc je fizik in filozof, raziskovalec in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter urednik Kvarkadabre.
• Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, je zaposlena na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer vodi ambulanto in laboratorij za motnje spanja. Je docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se ukvarja z raziskovanjem fiziologije in patologije različnih motenj spanja. Med drugim sodeluje pri Evropskem projektu vesoljskih raziskav, ki poteka v raziskovalnem centru v Planici, kjer preučujejo vpliv hipoksije in simulacije breztežnosti na spanje.
• Simona Gaberšček je specialistka interne in nuklearne medicine. Zaposlena je na Kliniki za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je doktorica znanosti in docentka na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Najraje se klinično in raziskovalno ukvarja z boleznimi ščitnice, včasih pa napiše tudi kakšen znanstveni ali poljudni članek za domačo ali tujo revijo.
• Barbara Gnidovec Stražišar je asistentka za področje pediatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala in doktorirala. Končala je specializacijo iz pediatrije ter opravila še specialistični izpit iz otroške nevrologije. Zaposlena je na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se posebej ukvarja z nevrologijo novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Raziskovalno je dejavna predvsem na področju otroške somnologije, kot edina pediatrična somnologinja pa vodi tudi Ambulanto za motnje spanja otrok.
• Marko Kreft je profesor za področje fiziologije živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral, in v Biomedicinskem centru Celica. Z elektrofiziološkimi in optofiziološkimi tehnikami raziskuje fiziologijo celic. Z izvirnimi metodološkimi in analitičnimi pristopi raziskuje procese uravnavanja fuzije bioloških membran. Prejel je Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije.
• Samo Kreft je profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral. Raziskuje zdravilne rastline in o tem predava študentom. Študiral je tudi biologijo. Sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila v Londonu ter slovensko Agencijo za zdravila. Poleg znanstvenih je napisal tudi prek 70 poljudnih in strokovnih člankov v revijah Proteus, Farmacevtski vestnik, Herbika, Delo&Dom in Zdravje ter v Enciklopediji Slovenije.
• Helena Lenasi je zdravnica in docentka za področje fiziologije. Zaposlena je kot asistentka na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, fiziologijo predava tudi na Fakulteti za šport. Poleg pedagoškega dela se ukvarja z raziskovanjem žil, od mikrocirkulacije kože pri ljudeh do izoliranih žil živali. Raziskovalno in pedagoško se je izpopolnjevala na Inštitutu za karidovaskularno fiziologijo v Frankfurtu v Nemčiji.
• Mojca Lunder je docentka za področje farmacevtske biologije. Zaposlena je na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer se raziskovalno ukvarja s farmacevtsko biologijo in biotehnologijo. Področje njenega raziskovalnega dela so predvsem gensko spremenjeni mikroorganizmi in biološke knjižnice, ki jih uporablja za iskanje novih zdravilnih učinkovin, predvsem na področju zdravljenja debelosti in njenih posledic. Od vseh zdravil in prehranskih dopolnil ima najraje probiotike.
• Gregor Majdič je znanstvenik, pisatelj, popotnik in ljubiteljski kuhar. Je tudi profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami s področja molekularne endokrinologije (delovanje genov in hormonov), predvsem z raziskavami razvoja možganov in z delovanjem hormonskih motilcev. V zadnjih letih se največ posveča raziskavam, zakaj ženske raje hodijo po nakupih, moški pa sedijo doma in gledajo nogomet, ter raziskavam, ali bo moške plastika zares spremenila v ženske (ne bo!).
• Elvira Maličev je diplomirala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in doktorirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer se ob diagnostičnih preiskavah ukvarja tudi z raziskovanjem matičnih celic.
• Petra Malovrh je biologinja. Doktorirala je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani s področja biokemije in molekularne biologije. Vrsto let je bila zaposlena v farmacevtskem podjetju Lek, kjer je vodila laboratorij, odgovoren za razvoj in validacijo analiznih metod, ki se uporabljajo pri razvoju procesa proizvodnje in sproščanja kliničnih serij bioloških zdravil. Sedaj se v okviru Laboratorija za hemostazo in aterotrombozo (Klinični oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana) usmerja na področje medicinske biokemije, zlasti na področje motenj presnove maščob in s tem povezane ateroskleroze.
• Iztok Potočnik je zaposlen kot zdravnik specialist anesteziologije, reanimatologije in intenzivne medicine v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in kot asistent na Katedri za anesteziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer študente medicine poučuje temeljne in dodatne postopke oživljanja. Večkrat se je strokovno izpopolnjeval v tujini, med drugim tudi na Dunaju, kjer je izvedel študijo s področja anestezije za srčne operacije, s katero je tudi magistriral. Trenutno pripravlja doktorsko nalogo o vnetnem odgovoru pri enostranski pljučni ventilaciji pri operacijah v prsnem košu. V prostem času potuje, teče in se ukvarja z jogo.
• Nejka Potočnik, fizičarka z doktoratom iz medicinskih znanosti, je asistentka na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predavateljica na Zdravstveni fakulteti ter Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice.
• Peter Pregelj je zdravnik psihiater. Na Katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in na Psihiatrični kliniki v Ljubljani se raziskovalno ukvarja s proučevanjem nevrobiologije samomorilnega vedenja. Doktorat iz nevrobiologije je opravil na Inštitutu za patološko fiziologijo. Predava psihopatologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predsednik Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu in nacionalni koordinator specializacije iz psihiatrije.
• Matej Reberšek je asistent z doktoratom na Katedri za biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z razvojem biomedicinskih naprav, predvsem elektroporatorjev. To so generatorji visokonapetostnih pulzev, ki se v biomedicini in biotehnologiji uporabljajo za permeabilizacijo celičnih membran. Elektropermeabilizacija se je izkazala za učinkovito pri zdravljenju kožnega in podkožnega raka, genski transfekciji, fuziji celic, uničevanju mikroorganizmov v vodi in hrani, ekstrakciji snovi iz celic ter ablaciji tkiva.
• Sabina Senčar je prizadevna mama, vztrajna žena, korektna ginekologinja, zdravnica, povprečna gospodinja, športnica po duhu, neposlušna hči, občasno prijateljica in redko pisateljica.
• Alja Videtič Paska je diplomirala iz biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Doktorirala je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nadgradnjo doktorskega dela ter dodatno izobraževanje je opravila v Trstu v Arei di Ricerca, nato pa še v Ljubljani na Medicinski fakulteti, kjer je zaposlena kot raziskovalka. Svoje delo posveča raziskovanju vloge molekularne genetike pri samomoru in psihičnih motnjah.
• Jerneja Vrhovec je doktorirala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Med študijem je delala kot prostovoljka na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Gluhim in naglušnim pa se je posvetila tudi raziskovalno.
• Katja Zaletel, zaposlena na Kliniki za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je specialistka interne in nuklearne medicine. Ukvarja se s ščitnico na vse načine – klinično, pedagoško in raziskovalno. Je doktorica znanosti in docentka na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
• Jure Zupan je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Univerzi v Cincinnatiju, ZDA. Po doktoratu na Fakulteti za matematiko in fiziko je služboval še na univerzi Technion v Izraelu, univerzi Carnegie Mellon v ZDA ter v CERN-u v Švici. Raziskovalno se ukvarja s teoretično fiziko osnovnih delcev.