Vsak od nas ima nekaj obsesivnih in kompulzivnih lastnosti, odvisno od tega, kako ta dva pojma definiramo. V pogovornem jeziku besedo obsesivno pogosto uporabljamo za opis intenzivnega zanimanja za neko stvar. Na primer za žensko, ki zapravi ure in ure za ličenje in urejanje frizure, bi rekli, da obsesivno skrbi za svoj videz. Beseda obsesivno se lahko nanaša tudi na intenzivno zanimanje za nek šport, hobi ali kariero. Po drugi strani pa besedo kompulzivno uporabljamo za toga, neprilagodljiva vedenja, kot na primer, kompulzivno čiščenje hiše.
Strokovnjaki za duševno zdravje ta dva pojma definirajo precej drugače. Na področju duševnega zdravja obsesije pomenijo vsiljene misli, podobe ali impulze, ki se pogosto pojavljajo in so za osebo neprijetni. Kompulzije so različna vedenja ali rituali, ki jih oseba izvaja, da bi z njimi zmanjšala stisko zaradi obsesij.
Priročnik Obsesivno kompulzivna motnja za telebane Charlesa H. Elliota in Laure L. Smith vas bo naučil:
- prepoznati simptome OKM,
- pretehtati najnovejše možnosti zdravljenja,
- uspešno obvladati vsakdanje situacije in
- pomagati bližnjemu z OKM.
Kaj je OKM?
OKM ima mnogo obrazov. Milijoni ljudi so ujetniki nenavadnih misli in občutkov, ki jih ta motnja povzroča. Večina ljudi, ki ima OKM je bistrih in inteligentnih. Vendar pa dvom, nelagodje in strah premagajo njihove dobre, logične misli.
Ne glede na to ali imate OKM, ste verjetno kdaj občutili močan strah. Predstavljajte si, da stojite na robu vrat letala in ste tik pred tem, da prvič skočite s padalom. Veter piha, v trebuhu imate tiščeč občutek in težko dihate. Nenadoma pilot zakriči: “Počakajte! Ne skočiti! Vaše padalo ni pripeto!”
Vi omahujete na robu in nato tresoči padete nazaj na letalo. Tako se večina ljudi z OKM počuti vsak dan. OKM njihove možgane prepriča, da se bo zgodilo nekaj groznega. Nekateri se bojijo, da so pozabili ugasniti kuhinjske pripomočke in bo zaradi tega pogorela njihova hiša. Spet drugi se bojijo, da se bodo okužili z neko neznano bakterijo. OKM prepriča dobre, prijazne ljudi, da bi bili sposobni storiti nekaj hudega otroku, potisniti na tla starejšo osebo ali povoziti nekoga z avtomobilom.
Osebe z OKM se skoraj vedno spopadajo z dvema glavnima težavama: občutkom sramu in močno željo izogniti se vsem vrstam tveganja.
Mnenje o knjigi:
Končno imamo knjigo v slovenskem jeziku, ki na enostaven način razloži vse najmanjše značilnosti in posebnosti obsesivno kompulzivne motnje in približa bralcu način terapije. Preveva jo upanje, da je motnjo mogoče premagati in da se splača vložiti zahtevan trud. – prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psih.
O avtorjih:
Dr. Charles H. Elliott je klinični psiholog in član učnega osebja na Fielding Graduate Institute. Je soustanovitelj Akademije za kognitivno terapijo, mednarodno priznane organizacije, ki pooblašča kognitivne terapevte za zdravljenje depresije, tesnobe in drugih čustvenih motenj. Poleg tega je napisal veliko člankov in knjižnih poglavij na področju kognitivno-vedenjske terapije. Doma in po svetu je izvedel je številne predstavitve o novostih pri ocenjevanju in zdravljenju čustvenih motenj. Je soavtor knjige Premagovanje anksioznosti za telebane (Wiley Publishing), Zakaj ne morem dobiti, kar si želim? (Davies-Black, 1998; A Behavioral Science Book Club Selection), Zakaj ne morem biti starš, kakršen si želim biti? (New Harbinger Publications, 1999) in Votli otroci (Prima, 2001).
Dr. Laura L. Smith je klinična psihologinja pri Presbyterian Medical Group na Kliniki za vedenjsko medicino v Albuquerqueiju v Novi Mehiki. Tam se specializira za ocenjevanje in zdravljenje odraslih in otrok z diagnozo depresije in drugimi čustvenimi motnjami. Poleg tega je predstavljala novosti v razvoju kognitivne terapije tako domačim kot mednarodnim javnostim. Dr. Smithova je tudi soavtorica knjige Premagovanje anksioznosti za telebane, (Wiley Publishing), Votli otroci: vrniti dušo generaciji, izgubljeni v mitu o samozavesti (Prima, 2001), in Zakaj ne morem biti starš, kakršen si želim biti? (New Harbinger Publications, 1999).
