Ta svoj talent skriva pred svetom, katerega mu predstavlja stalna druščina njemu podobnih modelov, ki se zbira pred bližnjim lokalom. Njihova skupna značilnost je izrazita nagnjenost k brezdelju in bohemskemu življenju, kolikor jim pač dopuščajo bolj kot ne prazne denarnice. Erni je po izobrazbi pravnik, davno nazaj je bil celo zaposlen, zdaj pa se preživlja z oddajanjem hiše, ki so mu jo vrnili kot denacionalizacijskemu upravičencu.
Je nergač in zadrt Ljubljančan, ki zviška gleda na vse prišleke, na ta svoj odnos pa je celo ponosen. Za splošno zadovoljstvo mu manjka le še življenjska sopotnica, s katero bi delil kulinarične in druge užitke. In pri iskanju le-te se njegovo življenje zaplete.
Odlomek iz knjige:
Boršč … roko na srce, morda res malo zoprno zgleda, ampak kako je pa to nekaj pregrešno dobrega, in zdravega, ja to pa skor ni za povedat! Ampak bom.
Vzamete četrt kile govejega križa, ga kuhate četrt ure, potem pa zrežete na trakce. Te trakce popražite na olju skupaj z eno sesekljano čebulo in na kocke narezanim koščkom pancete, nato pa prilivate juho, se pravi vodo, v kateri se je kuhalo meso. Vržete not dva korenčka, peteršiljevo korenino, gomolj zelene, en krompir, vse zrezano na manjše kose, jasno, ne pozabite pa tudi na četrt kile grobo zrezanega zelja. Potem, čez pet minut, dodate še na drobno naribani dve rdeči pesi, žlico paradižnikove mezge, žlico balzamičnega kisa, žlico rdečega vina, žličko celih poprovih zrn in lovorov list, in na šibkem ognju kuhate dvajset minut. Nakar dodate še eno rdečo peso v naribani obliki in še malo kisa in še malo soli (ali, bolje, že prej pripravljeno marinado iz teh sestavin). Po petih minutah nadaljnjega kuhanja je stvar fertik. Vzamete globok krožnik, si namečete, posujete jed s šopkom koprovega zelenja, si zraven čofnete ornk žlico kisle smetane, samo malo pomešate in … No ja, saj pravim, tega vi ziher ne bi jedli.
Iz medijev:
