KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

NOVO
NOVO

Revija Apokalipsa št. 301– 302 (maj – junij 2026)

ZALOŽBA:

ZBIRKA:

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="118183" group="false"]

Revija Apokalipsa prinaša poezijo, prozo, nova branja, eseje, fotografijo, kritiko in strip s poudarkom na eksistencialnih vprašanjih sodobnega sveta. Osrednje mesto tokratne številke zavzemata potopis Jurija Hudolina in fotozgodbe Nika Goršiča.

Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 265
Velikost: 146 x 205 x 22 mm
Leto izida: 2025
ISBN: 1318-3680-300-301
Vezava:mehka z zavihki
Jezik:slovenski
Število strani:206
Velikost (mm):146 x 205 x 20
Leto izida:2026
ISBN:1318-3680-300-301

12,00 

-
+

Varen nakup

Opis

O reviji:

Revija Apokalipsa je literarno-humanistična revija, ki redno izhaja že od leta 1993. Sloni na prepletu različnih rubrik – poezija, novela, esej, kritika, fotografija, strip idr. Posveča se predvsem literarnim in humanističnim tematikam in kot taka predstavlja prostor, ki je odprt različnim ljudem in idejam.

Ključni dosežki so tudi posebne številke, ki se opirajo mednarodnih filozofskih simpozijev, konferenc in delavnic, ki jih vsakoletno organizira KUD Apokalipsa. Revija se je zatorej uspešno uveljavila tudi v evropskem prostoru in tako omogoča predstavljanje slovenskih umetnikov/umetnic ter znanstvenikov/znanstvenic izven slovenskih meja.

Indeksirana tudi znotraj sistema EBSCO, pripomore k širjenju dialoga in izmenjave mnenj, objavljenim avtorjem in avtoricam pa omogoči doseganje točk.

Revija, temelječa na ideji kulturnega napredka in združevanja žive kulture ter prostora, vnaša aktualne poglede na dogajanje v sodobni literaturi in humanistiki, tako v Sloveniji kot tudi preko meja. Strukturirana je kot revija, ki redno izhaja vsaka dva meseca.

👉 Vsebino številke najdete v galeriji fotografij pod sliko naslovnice.

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"Revija Apokalipsa št. 301– 302 (maj – junij 2026)"

Sorodne knjige

Outsider #03 (jesen 2015)

7,00 

Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici

15,00 

Pädagogisches Triptychon / Pedagoški triptih

28,00 

Vodnik: Muzej na meji (SLO)

10,00 

No, čas je, da poiščeva naslov

19,00 

Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin

28,00 

Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 265
Velikost: 146 x 205 x 22 mm
Leto izida: 2025
Založba:
ISBN: 9789610511144

28,00 

Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin

ZALOŽBA:

ZBIRKA:

VAŠA CENA

28.00 €

28,00 

-
+
DOBAVNI ROK:
2 – 5 DNI
Vezava: mehka z zavihki
Jezik: slovenski
Število strani: 265
Velikost: 146 x 205 x 22 mm
Leto izida: 2025
Založba:
ISBN: 9789610511144

Študija o tem, kako naravne nesreče oblikujejo kolektivni spomin, pripovedi in identiteto.

Monografija Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin raziskuje, kako so naravne nesreče – predvsem veliki potres leta 1348 – zaznamovale slovenski prostor, njegovo zgodovino in kolektivni spomin.

Ker je bil potres na Slovenskem slabo dokumentiran, avtorica njegove sledi išče v ljudskem izročilu, pripovedih o poplavljenih jezerih, podorih in drugih naravnih pojavih. Pri tem analizira tudi toponime, spremembe naselbinskih vzorcev ter izginjanje in nastajanje trgov kot posredne dokaze o razsežnosti katastrofe.

Poseben poudarek namenja mitološkim razlagam nesreč – denimo pripovedim o zmaju kot povzročitelju potresa – ter ritualnim praksam, ki so spremljale razumevanje in soočanje s katastrofami.

Knjiga presega zgolj rekonstrukcijo dogodka: pokaže, kako so takšne prelomnice vplivale na družbene, umetnostne in duhovne spremembe ter kako se njihovi odmevi ohranjajo v kolektivnem spominu vse do danes.

Zvonovi so sami zapeli je tako raziskava preteklosti in hkrati razmislek o tem, kako skupnosti razumejo, pripovedujejo in osmislijo katastrofe.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

  • zgodovina naravnih nesreč
  • slovensko ljudsko izročilo
  • mitologija in kolektivni spomin
  • družbene spremembe v preteklosti

Beseda založnika & kazalo vsebine:

Monografija se vsebinsko večinoma naslanja na potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta. Na Slovenskem je bil ta potres skromno dokumentiran, zato raziskava sledi te naravne nesreče išče v izročilu o razlitjih drugih jezer, o podorih in zajezitvah, dokaze za silovitost potresa pa prepoznava tudi v kolonizaciji po potresu, toponimih in v izumrtju nekaterih trgov ter nastanku novih. Te ugotovitve primerja z izročilom o zmaju kot povzročitelju potresa in o nekaterih drugih mitoloških bitjih, vključno s sledmi ritualnih praks. Pri tem se sooča z različnimi interpretacijami podora na Dobraču in poleg disciplinarnih razlogov za te poglede razbira tudi družbena ozadja. Študijo o potresu dopolnjuje analiza temeljnih družbenih, umetnostnih in duhovnih sprememb na Slovenskem v času po potresu, ki usodnost tega dogodka prepoznava tudi na teh ravneh. Spoznanja primerja z najnovejšimi geološkimi izsledki, ob nekaterih elementih izročila pa odpira še pogled na starejše katastrofe in na njihov vpliv na življenje Slovencev.

Kazalo vsebine

  • Predgovor
  • Zahvala

Uvod

  • Problemska izhodišča monografije
  • Od osebnega doživljanja do besedne analize in komparativne raziskave
  • Kolektivni spomin o naravnih nesrečah v zgodovinopisju in folkloristiki
  • Pisni viri in vloga tiska pri ohranjanju spomina na naravne nesreče
  • Metodologija raziskave in metode dela

»Ko se je utrgal strašen oblak«: pričevanja o kamniškem oz. neveljskem jezeru

  • Ustno izročilo o kamniškem jezeru in starejši zapisi
  • »Sveti Jurij ob jezeru« in časovno neskladje pričevanj o usodnem dogodku
  • Izraz Šutna – razkritje uganke o kamniškem jezeru?

Domnevni vzrok za razlitje kamniškega jezera in razhajanja pogledov na potres leta 1348

  • »Toliko gorja ni nikdar solnce obsevalo, kolikor ga je bilo videti po naši domovini ta usodni zimski dan« –
  • Potres leta 1348 v pisnih virih in historiografskih zapisih
  • »Beljaški potres« in razhajanja pogledov nanj

Prepoznavanje učinkov potresa 1348 iz dogodkov in družbenih sprememb na območju, kjer živimo Slovenci

  • Razlitja jezer
  • Podori in zajezitve
  • Obnova dežele: tujci in domačini
  • Toponimi – označevalci škode ob potresu in popotresnih sprememb
  • »[S]ama ljudska govorica pa ne zadostuje za resnico.« Od povedk do izsledkov seizmološke raziskave

Vnovič pod Dobrač ali ozadja zanikanja usodnosti potresa 1348

  • Pogledi na učinke potresa leta 1348 v Ziljski dolini in nosilci izročila
  • Razlogi za obrat v interpretacijah podora na Dobraču in nove ugotovitve sedimentoloških raziskav

Kamnik v okviru novih spoznanj o učinkih potresa leta 1348

Družbene, umetnostne in duhovne posledice potresa 1348

Pogled nazaj: pričevanja o usodnih naravnih nesrečah pred letom 1348

  • Dolga tradicija mitoloških predstav – izročilo o časovno neopredeljenih spremembah v okolju
  • Izročilo o dveh ravneh kamniškega jezera in vprašanje katastrof pred letom 1348
  • Nedorečenost starejših pričevanj o jezerih, spremembah rečnih strug in podorih
  • Starejši potresi in poplave v kontekstu pomembnih družbenih sprememb na Slovenskem

Zaključek ali kolektivni spomin v razkrivanju naravnih nesreč

  • Literatura
  • Slikovni viri
  • Kratice
  • Summary
ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.