🖋️ Katera telesa, glasovi in načini prisotnosti imajo prostor v umetnosti? Cripping performansa II dostopnost razširi v vprašanje, kako si predstavljamo umetnost – in skupno življenje.

Cripping performansa II je drugi del serije revije Maska, posvečene oviranosti, dostopnosti in krip perspektivam v uprizoritvenih umetnostih. Nadaljuje razmislek, ki sta ga Pia Brezavšček in Saša Asentić zastavila v prvi številki, vendar se od teorije še izraziteje premika k praksam in konkretnim načinom spreminjanja umetniškega prostora.

Izhodišče številke je spoznanje, da oviranosti ne moremo razumeti preprosto kot odsotnost določene posameznikove zmožnosti. Prispevki se zato sprašujejo tudi o družbenih in ekonomskih strukturah, ki določajo, katera telesa, načini dela, gibanja, mišljenja in komunikacije veljajo za običajne, druge pa potiskajo na rob.

Pomemben del številke je namenjen klasičnim in sodobnim pristopom študij oviranosti in kritične teorije oviranosti. Maja Solar vprašanje družbenega onemogočanja obravnava skozi teorijo družbene reprodukcije, Leroy F. Moore Jr. pa opozarja na pogosto spregledane črnske izkušnje in zgodovine pri oblikovanju krip teorije, terminologije in politične subjektivnosti.

Drugi sklop odpira vprašanje krip tehnik oziroma načinov, s katerimi osebe z oviranostmi ustvarjajo uprizoritveno umetnost in hkrati širijo naše predstave o človeški ustvarjalnosti in izraznosti. Prispevajo Mario Kovač, Rita Mazza in Milesa Milinković.

Posebna pozornost je namenjena tudi plesnemu in gledališkemu izobraževanju. Cripping na tem področju spodkopava predstavo, da obstaja samo en pravilen način gibanja, mišljenja ali učenja. Kira Shmyreva piše o »radovednih prostorih«, kjer imajo igra, sanjanje in podpora prednost pred umetniškim rezultatom, Jae Lee Kim pa predstavlja participatorno plesno predstavo Yaho Yaho, namenjeno nevrorazličnim otrokom.

Zaključni del odpira krip solidarnost. Sodelujoči premišljujejo o načinih dela, podpore in odnosih med umetniki ter različnimi skupnostmi gluhih oseb in oseb z oviranostmi. S tem se osrednje vprašanje številke razširi daleč prek zagotavljanja fizičnega dostopa do kulturnih prizorišč: kdo ustvarja umetnost, komu je namenjena in komu je dostopna – fizično, socialno, intelektualno in senzorično?

Cripping performansa II tako dostopnosti ne razume kot dodatka že obstoječemu sistemu. Cripping postane povabilo k drugačni organizaciji časa, prostora, pozornosti, ustvarjanja in medsebojnosti – in nazadnje k razmisleku o tem, kakšne oblike skupnega življenja si sploh lahko predstavljamo.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• sodobne uprizoritvene umetnosti
• študije oviranosti in kritična teorija oviranosti
• dostopnost in vključevanje v kulturi
• krip umetniške, plesne in pedagoške prakse
• solidarnost in drugačni načini skupnega ustvarjanja

📖 O reviji:

Maska je revija za uprizoritvene umetnosti, ki že več kot stoletje spremlja in kritično premišljuje sodobno umetnost, kulturo in družbo. Objavlja teoretske in kritiške prispevke domačih in mednarodnih avtorjev ter posebno pozornost namenja sodobnim scenskim praksam in njihovemu širšemu družbenemu kontekstu. Je ena najstarejših evropskih revij s področja uprizoritvenih umetnosti.

🇬🇧 About this issue:

Cripping Performance II continues Maska’s exploration of disability, accessibility and crip perspectives in contemporary performing arts.

The issue examines disability not simply as an individual lack of ability, but in relation to the social, economic and artistic structures that privilege certain bodies and ways of working while marginalising others. Its contributions address critical disability theory, crip artistic techniques, dance and theatre education, accessibility and crip solidarity.

Bringing together theoretical reflection and artistic practice, the issue asks who creates performing art, for whom it is created and to whom it is accessible – physically, socially, intellectually and sensorially. Ultimately, cripping performance becomes an invitation to rethink the organisation of time, space, attention, creativity and our ways of being together.

📑 Kazalo / Contents:

• Maja Solar
  Razumevanje (družbenega) onemogočanja in človekovih zmožnosti v teoriji družbene reprodukcije
  Understanding the Disabling and Possibilities from the Theory of Social Reproduction
• Leroy F. Moore Jr.
  Ponovno osvajanje izraza krip: iz črnske perspektive
  Kripping the Term Crip: From An African-Black Perspective
• Mario Kovač
  Pogled od znotraj
  A View from Within
• Rita Mazza
  Izgubljeno in najdeno v prevodu
  Lost and Found in Translation
• Milesa Milinković
  Dis Giselle oziroma vpisovanje kot upor invalidaciji: pogled s stališča feministične teorije oviranosti
  Dis Giselle or Writing the Self as an Act of Resistance to Disabling: A Feminist Disability Gaze
• Jae Lee Kim
  Več kot številni: Yaho Yaho (ples odmevov), plesna predstava za nevrorazlične otroke
  More than Many: Yaho Yaho (Echoing Dance), a Dance Performance for Neurodiverse Children
• Kira Shmyreva
  Radovedni prostori: beležke o crippingu z mladimi
  Curious Spaces: Notes on Cripping with Young People
• Mila Čuljak, Nataša Antulov in / and Aleksandra Stojaković Olenjuk
  Peti Ansambl: formalno gledano ne obstajamo
  The Fifth Ensemble: Formally, We Don’t Exist
• Tone Pernille Østern, Arnhild Staal Pettersen, Elen Øyen in / and Ingeborg Dugstad Sanders
  Krip solidarnost kot delo in podpora
  Crip Solidarity as Labour and Support
• Marija Koliopoulou
  Kaj zmore telo: postbakhantsko vesolje upora
  What a Body Can Do: A Post-Bacchae Universe of Resistance
• Diana Anselmo in / and Daniel Bongioanni
  Gledališče kot dostopnost in pripadnost
  Theatre as Access and Belonging
• Ergao (He Qiwo) in / and Theo Wang Zeyu
  Skrivalnice
  Hide and Seek