118. in 119. številka Revije Fotografija prinaša prispevke:

• Infrastrukturni (ne)kraji • Predstavljanje periferij estetskega vtisa v Zgodbi rib Allana Sekule • Sarah Postema-Toews
• V času ne puščajo sledi • Hidrogizma: pozabljena protikultura med umetnostjo, eksperimentom in življenjem (1978–1983) • Luka Savić • Nuša Lasič, Miran Mohar, Iztok Osojnik in Jani Osojnik
• Nič ni bolj pomembno od vode na koži • Iva Suhadolnik Gregorin
• Henrik je preizkušen časopis, na katerega odlagam kavo in po katerem se valja moj dementni muc • Refleksija Henrika – časopisa sodobne fotografije • Maša Žekš
• Dvojno izpostavljeno • Videti radioaktivne ostanke hladnovojnih jedrskih poskusov v Moani-Oceaniji na fotografijah Juliana Charrièra • Fiona Amundsen
• Odgovornost gledanja • Hana Čeferin
• Narava stvari • Balázs Turós
• Refleksija festivala Kranj Foto Fest 2025 • Maša Žekš
• Ohraniti pri življenju ali pustiti umreti • Umetnost v biopolitičnem režimu • Luka Savić

Iz revije: 

Z industrializacijo je umetnost dobila novo obliko financiranja – kapital zasebnih lastnikov tovarn. Čeprav v obdobju Henryja Tata in neposredno po njem modernistična umetnost ni imela posebnega odziva, je v britanski politični prostor stopil ekonomist John Maynard Keynes, reformator makroekonomije, ki je odprl prostor za novo umetnost. Keynes je v tem kontekstu »pisal o posameznih, svobodnih, nediscipliniranih, neukročenih in nenadzorovanih umetnikih, ki naj bi naznanili novo zlato dobo umetnosti, ki bo, kot je dejal, obudila ‘velika obdobja skupnega civiliziranega življenja’« (Fuller 1980, 60).

Na njegovo pobudo je bil leta 1946 ustanovljen državni organ Arts Council of Great Britain (Umetniški svet Velike Britanije), ki še danes skrbi za umetnost na Otoku. Fuller zapiše: »Poleg tega je bil sam Umetniški svet Velike Britanije nič več kot češnja na vrhu torte državnega pokroviteljstva. To je vključevalo povečane subvencije muzejem in predvsem hitro širitev sistema umetniškega izobraževanja« (Fuller 1980, 60).

Do danes je Tate še vedno v veliki meri odvisna od državne podpore, direktorja pa na predlog upravnega odbora potrjuje britanski parlament. Z neposrednim vstopom države v umetnost se je spremenil tudi njen status.

Luka Savić

O reviji:

Fotografija je revija namenjena promociji pomenljivih, drznih in teoretično utemeljenih koncepcij fotografije. Umešča se nekje med znanstveno revijo in vizualno drzno publikacijo, ponuja odprt forum za kritično razmišljanje o mediju in, nenazadnje, objavlja tako analitična besedila kot izrazitejše vizualne projekte. Zavzema se za predstavljanje novih vidikov fotografije in je odprta za predloge (članke izvirnih raziskav, vizualne projekte, eseje in recenzije).

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• sodobna fotografija
• vizualna teorija in kritika
• umetnost v družbenem in političnem kontekstu
• fotografski projekti in festivali