»Dr. Aleš Iglič vnaša nove vetrove v slovensko zgodovinopisje predvsem kot posodobljen dedič soproginega deda dr. Nika Zupaniča. Z veščim pisanjem želi omajati zgrešene zlonamerne opise manjše državotvornosti Slovencev preteklih stoletij v primerjavah z italijanskimi in nemškimi sosedi, ki so sad obžalovanja vredne servilnosti premnogih polpreteklih slovenskih zgodovinarjev. Enako kot njega dni Zupanič tudi Iglič gradi na nekdanji razprostranjenosti slovenskega imena pod Alpami, na vse prevečkrat zanikovani avtohtonosti slovenskega plemstva in izobraženstva ter na (pozitivnem) preobratu, ki ga je prinesla država SHS pred stotimi leti.« – dr. Stanislav Južnič, zgodovinar in fizik
»Avtorji knjig imajo običajno neko skrito idejo ali misel, ki jo hočejo v knjigi demonstrirati in dokazati. V pričujoči knjigi je ta skrita misel v tem, da Iglič skozi stoletja dokazuje, da smo Slovenci ključ težavnim obdobjem kar veliko dosegli in da nam to daje pravico do svoje identitete in ponosa. Pri tem ga zanima pokazatelj, ki najbolj opredeljuje neko skupnost v njeni homogenosti in vzdržnosti, in to je za avtorja jezik.
Tako nas vodi skozi različna stoletja, skrbno opazujoč, kaj se je dogajalo s slovenskim jezikom. Prikazuje tudi, kako je šel slovenski jezik skozi različna obdobja germanskih pritiskov. Zadnja leta Avstro-Ogrske monarhije se je germanski pritisk na Slovence zelo povečal. Kljub vsem pritiskom je bila stopnja nepismenosti kot pokazatelj razvitosti naroda izredno nizka.
Knjiga je zanimiv prispevek k razmišljanju o naši večstoletni zgodovini.« – dr. Janez Jerovšek, sociolog in publicist
Knjiga je izšla ob 100. obletnici nastanka Države SHS in Kraljevine SHS.
