V monografiji je Arheološko društvo Jugoslavije opre­deljeno v njegovem zgodovinskem kontekstu in po pomenu, ki ga je imelo za razvoj arheološke vede. Razdeljena je na pet širših celot.

• V uvodnem delu so predstavljeni predvideni pomen raziskave, metodologija preučevanja proble­matike in taksonomija zgodovinskih virov.
• V drugem delu sledi predstavitev predzgodovine oziroma predhodnikov društva.
• Osrednji del v petih poglavjih obravnava ustanovitev društva in delovanje ter pomen vsake od štirih orga­nizacijskih oblik društva – Koordinacijskega odbora arheologov FLRJ, Arhe­ološkega sveta FLRJ, Arheološkega društva Jugoslavije in Zveze arheoloških društev Jugoslavije. V tem delu je poudarek na pomenu društva za razvoj ar­heologije v koordiniranju njenega razvoja, mednarodnega delovanja, publi­cistike, razvoja strokovnih in republiških sekcij ter organiziranja arheoloških kongresov.
• Opazovali smo dve ravni delovanja društva – jugoslovansko raven in posamezne nacionalne oziroma republiške ravni. V četrtem poglavju je na­tančneje predstavljen proces federalizacije društva ter spremembe, ki so se ka­zale v članstvu in financiranju.
• V petem, sklepnem delu je ovrednoten pomen društva, pri čemer izpostavljamo predvsem njegovo vlogo v razvoju in obnovi nacionalnih arheologij na področju nekdanje Jugoslavije.

Izpostavljamo, da je društvu, predvsem na začetku, uspelo oblikovati nadnacionalno arheološko skupnost, ki je omogočila razvoj strokovnih konceptov in praks pri vseh de­ležnikih, tako na jugoslovanski ravni kot na ravni posameznih republik.