Knjiga Communitas: izvor in usoda skupnosti je Roberta Espositaumestila na mednarodni filozofski zemljevid zaradi izvirnega mišljenja skupnosti, filozofskega interesa, ki ga kasneje razvija in rekonfigurira med drugim v delih Immunitas: zaščita in negacija življenja in Bios: biopolitika in filozofija. Esposito ne misli pojma communitas kot lastnino in niti ne kot posest, ampak kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Da bi konkretiziral svoj koncept, Esoposito mišljenje skupnosti, skupnega, izpelje iz latinske besede communitas, sestavljene iz besed cum (skupaj, z) in munus (breme, dolžnost): munus, ki si ga deli communitas, je torej dolg, zaobljuba, dar, primankljaj in dolžnost. Esposito izpelje svojo konceptualizacijo skupnosti predvsem v teoretskih disputih s Hobbesom, Rousseaujem, Kantom, Heideggrom in Bataillem, pri tem pa je (podobno kot drugi pripadniki t.i. italijanske radikalne politične teorije) nadaljevalec Foucaultovega koncepta biopolitike in eden njegovih najvidnejših sodobnih filozofskih dedičev.