Monografija je razdeljena na devet poglavij. Po uvodnem poglavju avtorica naslavlja različne oblike in načine pravnega zakodiranja temeljnih elementov sodobnega kapitalističnega produkcijskega načina – zemlja, podjetja, dolg in znanje – v podobi kapitala. Avtorica ponuja teoretsko in historično refleksijo kodiranja različnih dobrin v obliki kapitala v navezavi na širitev in poglabljanje kapitalizma. V šestem poglavju avtorica analizira vzpostavljanje globalnega kapitalizma prek oblikovanja globalne pravne ureditve. V sedmem in osmem poglavju analizira pomen digitalizacije za reprodukcijo kapitalizma in specifičnih pravnih form, ki se uporabljajo za pravno kodiranje digitalnih tehnologij zaradi zagotavljanja zasebnih profitov. Posebej zanimivo pa je zadnje, deveto poglavje v katerem avtorica poudarja, da za kapital ni pomembna ne država, še manj pa razredni boj. Ključno za zagotavljanje profitov in reprodukcijo kapitalizma naj bi imeli predvsem pravniki, ki so v službi pravnega kodiranja premoženja bogatih. In ker imajo bogati več denarja za zaposlitev boljših in spretnejših pravnikov se to stanje povečevanje neenakosti, iz zgodovinske perspektive gledano, le še zaostruje.

Pravna koda kapitala, pravi avtorica, naj bi nadomestila Smithovo »nevidno roko trga« in je temelj reprodukcije kapitalizma. Bogastvo v specifični obliki kapitala obstaja samo skozi pravno kodiranje, zato tudi premoženjska neenakost v končni instanci temelji na pravnem kodiranju kapitala. Monografija omogoča vpogled v specifične oblike oblikovanja in kodiranja pravnih norm, s katerim se ustvarja in obnavlja vladavina kapitala na globalni ravni.

Monografija je interdisciplinarno delo, ki v središče postavlja enega izmed najbolj perečih problemov v 21. stoletju: ustvarjanje bogastva in reprodukcijo ekonomskih neenakosti.

Besedilo je povzeto iz recenzije, ki jo je napisal dr. Marko Hočevar.