Knjiga temelji na dolgotrajnem in skrbnem empiričnem delu, avtor pa upošteva tudi doslej anonimne pomnike, ki so jih postavljali preprosti ljudje.” – iz recenzije Rajka Muršiča

Namen večletne raziskave dediščine vojaških pokopališč, kapelic, spomenikov in spominskih znamenj je bil predvsem sestaviti zbirni seznam in vpogled v prostorske, časovne, materialne, likovne in zlasti družbene in socialne razsežnosti večine tistih sestavin naše in deloma tudi tuje kulturne dediščine, ki ohranja spomin na prvo veliko svetovno vojno. To je bil spopad, ki je prvič v zgodovini človeštva terjal ogromno žrtev tako na takrat strani centralnih kot antantnih sil.

Posledično je vsebina pričujočega besedila osredotočena predvsem na dogajanja ob bojiščih in njihovem zaledju, kjer so vojaške oblasti obeh vojskujočih imele prve obfrontne vojaške bolnišnice in tudi pokopališča, kjer so pokopavali padle vojake s fronte in umrle ranjence. Tako je tudi na Slovenskem v neposrednem zaledju bojnih linij, zlasti v zaledju soške fronte, nastalo več vojaških pokopališč pa tudi različnih znamenj in kapelic ter tudi muslimanska džamija, kjer so vojaške oblasti omogočale poleg pogrebno verskih opravljati tudi (ali pa predvsem) zgolj obrede za versko oskrbo tistih, ki so si jo pač želeli.

“Besedilo je dozdaj najpopolnejša evidenca in interpretacija spominske materialne dediščine, povezane s 1. svetovno vojno in dogajanjem po njej. V dokumentarnem in interpretativnem pogledu gre za enkratno znanstveno delo, ki je hkrati uporabno tudi kot učbenik in priročnik.” – iz recenzije Ingrid Slavec Gradišnik

O avtorju: 

Izr. prof. dr. Vito Hazler (1952) je predaval na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sodeluje pri obnovi številnih stanovanjskih hiš, delavskih kolonij, gospodarskih poslopij, kozolcev, mlinov in žag ter pri izgradnji muzejev na prostem. Leta 2008 je prejel Murkovo nagrado za izjmene dosežke na področju etnološkega konservatorstva v Sloveniji, leta 2015 pa priznanje Filozofske fakultete v Ljubljani za življenjsko delo.