Kirkegaard je oba eseja, ki sta pred nami, objavil 19.maja 1849 pod skupnim naslovom Etično-religiozni razpravici. Prvi govori o brezpogojni odgovornosti do smrti sebe kot tudi drugega glede na resnico, drugi esej pa zastavi pojem pooblaščenosti po Drugem, ki je tuja sleherni manipulativni egomaniij jaza in od posameznika terja brezpogojno vzpostavitev odgovornega jaza, ki svoj telos postavi izven sebe, v drug(o)/edo, s tem pa vzpostavi zmožnost čistega srečevanja človečnosti na orbiti medčloveškosti.