Vprašanje je torej, zakaj je človeštvo za tako vsakdanje dejanje – prehajanje iz enega prostora v drugega – iznašlo tako zapletene naprave in tako raznovrstno »etiketo«. Dibie trdi, da vrata nikoli niso nekaj nevtralnega in da je vprašanje zunaj/znotraj eminentno filozofsko in kulturno vprašanje.

Knjiga zajema čas od predzgodovine do danes, geografsko pa domala ves svet, opisuje realna in simbolna vrata, verovanja v zvezi s prehodi, pa tudi vlomilce in francoske hišnice …

Pri tem pa je treba omeniti tudi imeniten avtorjev slog,ki ni nikoli dolgočasen, prav narobe, poln francoskega esprija.