KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

Generacija (Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3.)

ZALOŽBA:

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="113369" group="false"]

Poglobljen izrazoslovni in konceptualni pojmovnik o pojmu generacija, ki ga avtorica analizira v družbenem in kulturnem kontekstu 20. stoletja.

Vezava: mehka
Št. strani: 192
Jezik: slovenski
Velikost: 110 x 180 x 15 mm
Leto izida: 2026
ISBN: 9789610510802

17,00 €

-
+

Varen nakup

Opis

V tretjem zvezku leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, avtorica obravnava razumevanje pojma generacija v okviru kulturne sociologije in kulturne zgodovine od moderne sociologizacije po prvi svetovni vojni do konstruktivistične predelave pojma, ki razume generacijo kot historično proizvedeno diskurzivno formacijo.

V zaključku se s pomočjo intervjujev s protagonisti jugoslovanskih osemdesetih v različnih poljih kulturne produkcije sprašuje, kako lahko pojem pomaga razrešiti napetost med biografijo in strukturo v analizi družbenih sprememb ter o splošni analitični uporabnosti pojma pri analizi radikalnih družbenih sprememb.

Pri tem ugotavlja, da koncept generacije, ki se danes uporablja v popularni govorici ali trženju, ki to obravnava kot homogeno demografsko kategorijo, radikalno drugačno od tiste, rojene deset let prej, v resnici ni vreden nič več kot horoskop.

Če pa generacijo rekonceptualiziramo kot rezultat historično specifičnih režimov subjektivacije in transformacij subjektivnosti, ki se zgostijo v določenem trenutku krize, in če je ne razumemo le skozi ta sociološki obstoj, temveč tudi skozi njeno diskurzivnost in izkustvenost (poimenovanje, etiketiranje, prakticiranje in doživljanje), potem nam ta lahko služi kot analitično orodje za razumevanje družbenih transformacij in simbolnih revolucij, katerih akter in obenem produkt je ta sociološko/diskurzivna generacija.

Kazalo vsebine:

Zakaj generacija?

I. Etimološka opredelitev pojma in zgodovinski okvir
1. Uvod
2. Konjunkturalna analiza in razpoloženje
3. Generacija kot analitični koncept: med biografijo in zgodovino
4. Konjunktura 1980-ih in njen historični senzorij ali »štimung«

II. Moderni koncept generacije
1. Od genealoške do družbene generacije
2. Sociologija družbene generacije: Mannheim in generacija kot skupnost usode
a. Generacija kot skupna lokacija in kot aktualnost
b. Sveži kontakt in prevrednotenje inventorija
c. Lokacija in izkustvo
3. Od Mannheima do generacije kot zamišljene skupnosti v sodobni nemški sociologiji
4. Druge oblike skupinjenja: razred, milje, scena

III. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: struktura občutenja
1. Historični senzorijum: struktura občutenja kot artikulacija historičnega izkustva generacije v kulturnih oblikah
2. Historičnost subjektivnega
3. Struktura občutenja kot ideologija, preden ta postane ideologija
4. Struktura občutenja, kot se artikulira v kulturnih oblikah
5. Struktura občutenja kot kolektivni imaginativni odgovor
6. Kulturna grožnja družbeni hegemoniji: novo vs. rezidualno
7. Generacijskost strukture občutenja: afektivna atmosfera in skupni historični čas

IV. Alternativni ali dopolnjujoči pojmi: družbeni karakter in habitus
1. Generacija kot družbeni karakter
2. Habitus in generacija kot mreža figuracij: Elias
3. Habitus in generacija kot rezultat klasifikacijskih bojev: Bourdieu
4. Generacijski habitus v krizi: simbolna revolucija in družbena
5. Generacije kot prakse klasificiranja

V. Diskurz razlike: konstruktivistična predelava generacijskega koncepta
1. Generacija kot historično proizvedena diskurzivna formacija
2. Generacionalizacija
3. Komodifikacija generacijskega kategoriziranja
4. Sklep: generacija kot družbena entiteta in kot diskurzivna formacija

VI. Od socializma v krizi prek generacijske alternativne kulture do kapitalističnega realizma
1. Družbeni senzorij krize
2. Kulturni upor kot artikulacija krize
3. Milje in scena: urbana teatralizacija in zavzetje prostora
a. Prostor
b. Paralelnost do družbenega centra

VII. Zaključek: pojem generacije in zgodovinjenje simbolnih revolucij

VIII. Bibliografija

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

  • družbena in kulturna teorija
  • konceptualne študije in pojmovniki
  • generacijski odnosi in kulturne transformacije
  • sodobni družboslovni pristopi k analizi družbe

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"Generacija (Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 3.)"

Sorodne knjige

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   2,00 €

Kaj sorodstvo je – in kaj ne

Izvirna cena je bila: 20,00 €.Trenutna cena je: 18,00 €.

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   4,10 €

Varuhi gozda

Izvirna cena je bila: 21,00 €.Trenutna cena je: 16,90 €.

Priročnik za usposabljanje šolskih / vrstniških mediatorjev

29,00 €

PRAKTIČNI POUK 2, Delovni zvezek za praktični pouk kvantitativne analize v 2. letniku srednjega kemijskega strokovnega izobraževanja

7,50 €

DVE KULTURI IN ZNANSTVENA REVOLUCIJA

12,00 €

Socialna država: Zelo kratek uvod

16,00 €

Prelistaj nekaj strani iz knjige
Vezava: mehka
Št. strani: 192
Jezik: slovenski
Velikost: 110 x 180 x 15 mm
Leto izida: 2026
Založba:
ISBN: 9789612601577

16,00 €

Socialna država: Zelo kratek uvod

PREVOD:

ZALOŽBA:

ZBIRKA:

VAŠA CENA

16.00 €

16,00 €

-
+
DOBAVNI ROK:
2 - 5 DNI
Vezava: mehka
Št. strani: 192
Jezik: slovenski
Velikost: 110 x 180 x 15 mm
Leto izida: 2026
Založba:
ISBN: 9789612601577

Knjiga Socialna država: Zelo kratek uvod David Garlanda (The Welfare State. A Very Short Introduction), profesorja prava in sociologije, opisuje moderno socialno državo, pojasni zgodovinsko dinamiko njenega nastanka in njen sodobni pomen ter dokazuje, da socialna država ni zašla v slepo ulico ali težave, temveč je ključni element sodobnega kapitalizma in vitalni del demokratičnih družb.

Programi socialne države se razlikujejo tako glede na časovna obdobja kot tudi politične režime ali ustroje, njihov ključni pomen pa je uravnovesiti trge in oblast, svobodno podjetništvo in socialno varnost. Dandanes se skuša socialno državo (ponovno in) pogosto prikazovati kot problem, a v resnici je ključnega pomena za delovanje sodobnih demokratičnih držav.

O avtorju:

David Garland je profesor prava in sociologije na Univerzi v New Yorku ter gostujoči profesor na Univerzi v Edinburghu. Je član britanske in ameriške akademije znanosti in umetnosti. Je tudi avtor niza nagrajenih knjig o kazni in kazenskem pravu, najpomembnejše so: Punishment and Welfare (1985), The Culture of Control (2001) in Peculiar Institution (2010).

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 50 €

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.