Besedilo knjige je urejeno kronološko. Sprašuje se, kdaj, kako in zakaj se je spreminjal slovenski nacionalni sistem skozi daljša – večletna ali celo večdesetletna časovna razdobja. Predmet preučevanja omenjenega zgodovinskega pristopa je praviloma vsa Slovenija določenega časa, s posebnim ozirom na pomen njenega življenjskega prostora, prebivalstva ter družbene in politične organizacije.

Že pozornost, ki je namenjena dogajanjem v razponu sedemdesetih let, vzpostavlja razdaljo med predmetom in rezultatom raziskave. Čim krajše je obdobje, tem bolj verjetna je domneva, da na konkretne dogodke vplivajo odločitve ljudi in organov oblasti. In obratno, procesi v nekajletnem razponu se izkažejo za usmeritve, ki jih pogojujejo neosebne silnice, tako da bi se spremembe zgodile ne glede na subjektivne želje in politično voljo ljudi.

V tem pomenu je delo rezultat raziskave kriznih in cikličnih procesov v Sloveniji kot enoti bivše Jugoslavije, pa tudi po njeni osamosvojitvi v nacionalno državo. Posebna pozornost je posvečena specifični naravi teh procesov in ciklusov po ustanovitvi Republike Slovenije kot nove države s korenito preoblikovano ustavno ureditvijo.

Iz recenzij: 

»Študija prof. dr. Petra Jambreka z naslovom Ustanovitev Slovenije je izvirno znanstveno delo, ki je ključnega pomena za javno zavest in samozavest slovenskega naroda in njegove države. Naslovna monografija poglobljeno, argumentirano, doživeto in analitično prikazuje zavestne procese državne emancipacije Slovencev ter spremljajoče nezavedne in nereflektirane silnice, ki so botrovale našemu političnemu dozorevanju. S tega vidika je Ustanovitev Slovenije nepogrešljiva za objektivno prikazovanje in ocenjevanje družbenih, političnih, pravnih in splošno-kulturnih vidikov vloge in položaja slovenske nacije v svetu. Obravnavana monografija bo dobila mesto med kanoničnimi deli slovenske duhovne ustvarjalnosti.« – zasl. prof. dr. Albin Igličar

»Posebna vrednost tega dela je, da je bil avtor eden od poglavitnih nosilcev procesa osamosvajanja, zato je v tem delu zajetih tudi mnogo podrobnosti, pričevanj in dokumentov, ki so bistveno pripomogli k uspehu tega procesa in so bili doslej neznani širši in ožji strokovni in laični javnosti, pri tem pa je upošteval tudi vso poglavitno referenčno literaturo.« – prof. dr. Darko Darovec