Najbolj plodno je bilo njegovo sodelovanje z Novicami, kjer je – z manjšimi prekinitvami – objavljal od prvega letnika leta 1843 pa vse do leta 1862, medtem ko je v Drobtinicah objavil le en prispevek. V komentarju so osvetljeni tudi Ciglerjevi članki v nemščini, ki so bili objavljeni v Ilirskem listu in koroški Carinthii.

Cigler je začel objavljati duhovno literaturo leta 1828, ko je bil zaporniški kurat v jetnišnici na Ljubljanskem gradu, pozneje pa je v prvih letih službovanja v Višnji Gori izdal še nekaj duhovnih knjig. Sprva je objavljal eshatološko literaturo (Molitve za bolnike, 1828; Štiri poslednje reči, 1831; Dober nauk, 1832), nato pa je izdal dva molitvenika (Mašne bukvice, 1832; Duhovni studenc, 1835), ki sta bila ponatisnjena v izjemno visokih nakladah. Leta 1835 so izšli še Kratki nauki. V sklopu duhovne literature komentar predstavlja tudi Ciglerjeva prevoda misijonske literature, povezane z delovanjem Friderika Barage (1833, 1837), ter odpira vprašanje, ali je prav Cigler poskrbel za izdajo Eksercicij Mihaela Hofmana.

Andrejka Žejn je raziskovalka na ZRC SAZU, Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Ukvarja se z izhodišči slovenske pripovedne proze, jezikoslovnimi in vsebinskimi vprašanji pozne rokopisne produkcije 17. in 18. stoletja ter sodeluje pri elektronskih izdajah starejših rokopisov. Za monografijo o izhodiščih sloveske pripovedne proze je prejela priznanje Antona Ocvirka.