Vključuje prispevke:

• Anja Radaljac – Razumevanje čezčloveških subjektivitet skozi kritično animalistiko (uvodnik)
• Miklavž Komelj – Miloserčnost do žival Mihaela Stojana
• Jelka Kernev Štrajn – Težave s stvarnostjo v Zaznamovani, pripovedki Brede Smolnikar
• Izidor Gavez in Anja Radaljac – Performativskost v vsakdanjem življenju (Pogovor z Izidorjem Gavezom)
• Suzana Marjanić – Od pasjega robota Sparka do današnjih zoo-robotskih platform
• Maja Pan – Tehnologizacija skrbi za živali (ali: krepost prazne baterije)
• Branislava Vičar – »Mala prebivalka, mala preživela«: subjektivizacija podgane v izbranih literarnih delih
• Aljaž Krivec – Začeti kjerkoli (sklepno besedilo)

O avtorjih_icah:

• Izidor Gavez, aktivist in mislec pravic živali, ki je s svojim umetniškim udejstvovanjem in razvijanjem teze o performativskosti skušal na novo misliti vprašanje neljudi;
• mag. Jelka Kernev Štrajn, literarna teoretičarka, kritičarka in prevajalka, ter ena osrednjih predstavnic ekokritičnih in animalističnih branj pri nas, ki je s svojim delom pomagala orati ledino;
• dr. Miklavž Komelj, pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in umetnostni zgodovinar, ki se vprašanju neljudi posveča tako v svojih umetniških kot neumetniških besedilih, s skrbjo za zapuščino Jureta Detele, pa pomaga vzpostavljati povsem svojstven pogled na vprašanje živali;
• dr. Suzana Marjanić, filologinja, teoretičarka umetnosti performansa in animalistike ter sodelavka Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu, ki deluje tudi kot sodelavka društva Prijatelji životinja in pravoverna raziskovalka s področja kritičnih animalističnih študij;
• dr. Maja Pan, filozofinja, magistrica ženskih študij in feministične teorije, je neodvisna raziskovalka, ki z besedili s področja kritičnih animalističnih študij in s sodelovanjem v dejavnostih društva ZaŽivali!, deluje intersekcionalno;
• dr. Branislava Vičar, jezikoslovka, profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti UM, ki kot članica društva ZaŽivali!, avtorica številnih prispevkov s področja kritične animalistike ter aktivistka za pravice živali, deluje vsestransko, na različnih področjih in dosledno povezuje teorijo in prakso.
• Besedili sta prispevali_a tudi Aljaž Krivec in Anja Radaljac, so urednici_ka zbornika in spletnega portala Animot.

Iz sklepnega besedila Aljaža Krivca:

“Pričujoči zbornik je nedvoumen pokazatelj kompleksnosti, vseobsežnosti in heterogenosti vprašanja (pravic) nečloveških živali. Uvodno besedilo o načelih kritične animalistike in šest jedrnih besedil knjige pred vami se giblje vse od vpogleda v nekatera zgodovinska pojmovanja pravic živali, preko prepleta transhumanizma in vprašanja neljudi, avtomatizacije proizvodnje prehrane, filozofske refleksije pojma performativskosti do, še najbolj očitnega leitmotiva — vprašanja reprezentacije živali in nasilja nad njimi v literaturi (kar nedvomno kaže predvsem provenienco urednic_kov in avtoric_jev).

Vprašanje, ki si ga v osnovi zastavljamo (in ga je nemara v grobem mogoče formulirati kot kar najširši razmislek o pojmu »živali« in »pravic«), se preprosto tiče skoraj vseh človekovih dejavnosti in idejnih svetov, politično-ekonomskega sistema, umetnosti, filozofije, znanosti itd. Tudi vpeljava pridevnika »kritična« k pojmu »animalistika« v resnici možnosti proučevanja ne zameji, temveč narekuje predvsem način, s katerim pa se nemara odprejo le še nova vprašanja, saj je lahko denimo tematika prehranske politike z vidika »običajne« animalistike razmeroma nezanimiva, v okviru KAŠ pa postane ključna.”