Avtor izziva sodobne politične paradigme in z lucidnimi primerjavami razkriva bistvena protislovja in zmote demokratske ideologije. Knjiga vabi k premisleku o alternativah – od Božje države do načel najmanj slabega načina vodenja države, kakor jih osvetljuje Kristusova luč.

Gre za poglobljeno delo, ki spodbuja bralce k razmisleku o prepletu politike, vere in etike utemeljene na razodeti veri ter v iskanje razumnejših in bolj pravičnih zakonov.

Iz knjige:

Kako naj bi v pogojih takega nesoglasja, in to je zanesljivo in vselej dano, do sprememb vendarle prišlo, nam bolj ali manj zvesti Marxovi učenci niso znali povedati drugače, kakor pa da so z nasiljem zamenjavali osebje vladajočega in vladanega razreda, sovražnega razmerja med njima pa niso le ohranili, ampak so ga močno zaostrili. Kar so ob obilnem prelivanju krvi zares dosegli je razlika, kakor jo med kapitalizmom in socializmom genialno ugotavlja slovenski satirik Žarko Petan, ko parafrazira puhlico o kapitalizmu: »Kapitalizem je izkoriščanje človeka po človeku – v socializmu pa je ravno obratno …«

O avtorju:

Vinko Ošlak, rojen 1947 v Slovenj Gradcu, odraščal na Prevaljah, od 1982 živi z družino v Celovcu. Od dijaških let dalje piše poezijo, prozo, esejistiko, literarni dnevnik in članke v slovenskem jeziku in esperantu, občasno tudi v nemščini. Doslej objavil okoli 70 lastnih knjig in okoli 50 prevodov iz angleščine, nemščine, esperanta in srbščine. V esperanto prevedel vrsto leposlovnih del slovenske klasike (Kosovel, Tavčar, Cankar, Prežih, Kocbek, Pahor, Rebula, Jančar, Capuder itd.). Opravil znotrajjezikovni prevod v danes razumljeno slovenščino prve slovenske knjige, Trubarjevega Katekizma, pozneje tudi njegovega Cerkvenega reda; za nadaljnje urejanje pripravil znotrajjezikovni prevod celotne Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Že kot dijak sopobudnik in sourednik literarne revije Odsevi v Slovenj Gradcu (ki še danes izhaja pod imenom Odsevanja); sourednik literarne revije Dialogi v Mariboru; sopobudnik in avtor koncepta koroške in vseslovenske revije Celovški zvon, nazadnje njen glavni urednik do preselitve revije k Mohorjevi v Celju pod naslovom Zvon.