Avtorica razmišlja o estetski vzgoji kot o prepleteni zgodovini razprav, uresničitev in politik, vezanih na sposobnost umetnosti, da civilizira, kultivira, tvori in preoblikuje, čemur lahko sledimo že od antike in kar tvori temelj poljubne vednosti o umetnosti. Njena teza je, da k bistvu zgodovinskih sprememb v umetnosti lahko pristopimo prav preko zasledovanja te epistemološke osnove, ki uvaja umetnost kot univerzalno človeško dejavnost in s tem tudi kot privilegiran predmet vednosti in oblasti. Najprej v splošnemu pomiku od utemeljevanja narave kot vira vrednosti proti utemeljitvi človeka, človeških resursov in človeškega dela kot vira vrednosti in vednosti ter nato, od druge polovice 20. stoletja, pomiku proti nadzorovanju pojma produkcije na podlagi kreativnosti, informacije in intelektualne lastnine kot sredstvom reprodukcije kapitala.

O avtorici:

Kaja Kraner je diplomirala iz kiparstva na ALUO in doktorirala iz humanističnih znanosti na AMEU-ISH. Na področju sodobnih umetnosti, estetike, teorije, filozofije in sociologije umetnosti deluje tako v praksi (recenzentka, piska, kuratorka) kot teoriji (neodvisna raziskovalka in predavateljica). Kronopolitika umetnosti je njena prva objavljena znanstvena monografija.