Prvi del, Kupovanje medenine (Der Messingkauf), je sklop dialogov, ki skozi kritične debate raziskuje temeljna vprašanja družbene funkcije umetnosti in gledališča kot orodja za refleksijo o realnosti in družbenih razmerjih. Del je del širše Brechtove razprave o tem, kako naj gledališče aktivno vključi gledalca v proces kritičnega razmišljanja.

Drugi del, Mali organon za gledališče (Kleines Organon für das Theater), je seminalno teoretsko besedilo iz leta 1949, v katerem Brecht predstavlja svoj koncept epičnega gledališča in izpodkopava tradicionalne aristotelovske predstave o katarzi in identifikaciji. V njem analizira, kako naj gledališče ne prikazuje zgolj estetskih iluzij, temveč spodbuja kritični odnos in distanco gledalca, da razume družbene procese, ki se odražajo na odru.

Beseda založnika:

Dela Bertolta Brechta (1898–1956), najprodornejšega gledališkega teoretika 20. stoletja ter pomembnega pesnika, dramatika, režiserja in ustanovitelja znamenitega gledališča Berliner Ensemble, so prevedena v domala vse svetovne jezike.

Knjiga Kupovanje medenine / Mali organon za gledališče prinaša dolgo pričakovana nova prevoda dveh njegovih ključnih teoretskih besedil: integralno verzijo nedokončanega dela Kupovanje medenine ter Brechtov zadnji obsežnejši teoretski spis Mali organon za gledališče, za katerega je sam povedal, da naj bi bil »povzetek« Kupovanja medenine.

Knjiga vsebuje tudi tri znamenita besedila – »Potujitveni učinki v kitajski igralski umetnosti«, »Ulični prizor: temeljni model prizora epskega gledališča« in »O teatralnosti fašizma« –, za katera raziskovalci domnevajo, da sodijo v korpus besedil, ki jih je Brecht nameraval uvrstiti v Kupovanje medenine.

Poleg številnih uredniških komentarjev in obsežne spremne besede so v knjigi objavljene tudi reprodukcije nekaterih izbranih dokumentov, ki jih hranijo v berlinskem Arhivu Bertolta Brechta.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• zgodovina in teorija gledališča
• dramaturgija in gledališka estetika
• epohalni teoretski prispevki 20. stoletja
• sodobna gledališka praksa in kritika