Ko je Thomas Hobbes leta 1651 objavil Leviatana, Evropa ni bila le prizorišče političnih sporov, temveč tudi krvavih državljanskih in verskih vojn. Prav iz teh izkušenj je nastalo eno najvplivnejših del politične filozofije, v katerem Hobbes zastavi temeljno vprašanje: kako lahko ljudje ustvarijo družbo, ki bo preprečila nasilje in kaos?

V središču njegove misli je znamenita predstava naravnega stanja – sveta brez oblasti, zakonov in skupnih pravil. Takšno stanje Hobbes opiše kot nenehno negotovost in konflikt, iz katerega se ljudje rešijo tako, da del svoje svobode prenesejo na skupno oblast. Tako nastane družbena pogodba, eden najvplivnejših političnih konceptov v zgodovini. Čeprav je Hobbes zagovarjal močno suvereno oblast, njegove ideje niso ostale zaprte v 17. stoletju. Nasprotno – prav nanje so se pozneje odzivali in jih razvijali ali kritizirali misleci, kot sta John Locke in Jean-Jacques Rousseau.

Leviatan ni le razprava o državi. Hobbes začne pri človeku – njegovih strasteh, strahovih, želji po varnosti, jeziku, razumu in veri – ter šele nato gradi svojo teorijo družbe in oblasti. Prav zato knjiga presega politično teorijo in odpira vprašanja o človekovi naravi, moči zakonov, religiji ter razmerju med posameznikom in skupnostjo.

Čeprav so bile številne Hobbesove trditve že ob izidu deležne ostrih kritik, Leviatan ostaja eno ključnih del zahodne politične misli. Njegove zamisli še danes odmevajo v razpravah o vlogi države, varnosti, človekovih pravicah in mejah politične oblasti. Knjiga zato ni le zgodovinski dokument, temveč živo filozofsko delo, ki še vedno spodbuja razmislek o vprašanjih, s katerimi se sooča vsaka družba.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• politična filozofija
• zgodovina politične misli
• družbena pogodba
• filozofski klasiki
• država, oblast in pravo

✍️ O avtorju:

Thomas Hobbes (1588–1679) je bil angleški filozof, politični teoretik in eden najpomembnejših mislecev zgodnjega novega veka. Njegovo najznamenitejše delo Leviatan velja za temeljno besedilo politične filozofije in eno prvih sistematičnih utemeljitev teorije družbene pogodbe. Hobbes je ustvarjal v času angleške državljanske vojne, ki je odločilno zaznamovala njegovo razmišljanje o človeku, oblasti in družbenem redu. Njegov vpliv sega od filozofije in prava do politologije, sociologije in sodobne politične teorije.

Beseda založnika: 

Ko je Hobbes leta 1651 objavil Leviatana, je bila moderna politična znanost še v povojih. Podrejena je bila bodisi utopističnim vizijam bodisi legitimacijskim pamfletom. Hobbes pa je menil, da je refleksijo o politiki mogoče zasnovati kot znanost, ki podobno kot Newtonova mehanika izhaja iz najmanjših elementov, namreč posameznikov, in iz njihovih interakcij postopoma izpelje suverena (oziroma državo).

Hobbes najprej razgrne svoj pogled na človekovo duševnost. Človek je bitje, ki ga poganjajo strah, sebičnost in samoljubje. In če takšnega človeka postavimo v divjino z drugimi ljudmi, je rezultat jasen: čaka ga življenje, ki je »samotno, ubožno, neprijetno, divje in kratko«, kot se glasi sloviti opis naravnega stanja (torej stanja pred družbo). Zato morajo posamezniki sprejeti zavezo, ki njihove naravne pravice prenese na suverena; in ko je suverenova moč (v obliki državne oblasti) enkrat vzpostavljena, se posamezniki ne bodo več bali drug drugega, saj jih bo suveren vzajemno varoval.

V tem Hobbesovem argumentu se povezuje vrsta politično-filozofskih idej: metodološki individualizem (kajti Hobbes izhaja iz posameznikov), družbena pogodba, teorija racionalne izbire, naravno pravo in materialična antropologija. Vse te ideje se bodo kasneje razpletle v posamezne politično-filozofske struje. Hobbesov Leviatan jih je sestavil v enoten argument, ki so mu sledili – ali ga divje kritizirali – prihodnji rodovi političnih mislecev.

Po mnenju Johna Rawlsa je Leviatan najpomembnejše delo politične filozofije, napisano v angleškem jeziku.