Ne zanika niti nima ciničnega odnosa do pomena velikih pozitivnih zgodovinskih osebnosti, temveč dosledno daje besedo skupinam in posameznikom, ki so v kanoniziranem zgodovinopisju ZDA postavljeni na stranski tir ali v kot. Tako ne upošteva samo tistega, kar so govorile in počele velike zgodovinske osebnosti, ampak zlasti to, kar so videli, čutili in na različne načine izrazili anonimni posamezniki, pripadniki rasnih, etničnih in kulturnih manjšin, staroselci, delavci ipd.: »Če poznamo preteklost, ne poznamo absolutne resnice o sedanjosti, lahko pa imamo zaradi tega globlji vpogled, kot ga ponujajo gostobesedne izjave političnih voditeljev in ‘poznavalcev’, ki jih navaja tisk. Razredni interes so vedno prekrivali s tančico, imenovano ‘nacionalni interes’. Na osnovi lastne vojne izkušnje in na osnovi zgodovine vseh tistih vojaških posegov, v katere so bile vpletene ZDA, sem vselej nezaupljiv, ko slišim ljudi na visokih političnih položajih, kako se v opravičevanju svojih ukrepov sklicujejo na ‘nacionalni interes’ ali ‘nacionalno varnost’. […] Je mar ‘nacionalni interes’, če se nekaj ljudi odloči za vojno, nešteto drugih – doma in v tujini – pa je zaradi takšne odločitve ubitih ali pohabljenih? Mar ne bi morali državljani, državljanke vprašati, v čigavem interesu počnemo, kar počnemo? In zakaj ne bi, sem začel razmišljati, zgodbe o vojnah namesto skozi oči generalov in diplomatov pripovedovali z vidika navadnih vojakov, staršev, ki so prejeli črno obrobljene telegrame, celo z vidika ‘sovražnika’«?

Avtorjevo izhodišče je pisati o ljudeh in za ljudi, zelo natančno razgaljati sistemske mreže ekonomske in družbene neenakosti, sistemskega rasizma, ki je nujen za ohranjanje imperialističnih teženj kapitala. Zinn je bil humanist in borec, zato na osnovi zgodovinskih dogodkov kaže moč civilne družbe in organiziranja, opisuje navdihujoče boje ljudi, ki so se borili proti suženjstvu in rasizmu, ali ljudi, ki so organizirali sindikalno gibanje, stavke in se zavzemali za pravice delavcev, socialiste, ki so nasprotovali vojni in militarizmu, itn. Poseben poudarek je na osvobodilnih gibanjih, odzivih ljudi na zatiranje.

Knjiga je plod avtorjevih dvajsetletnih raziskav, zato je gradivo zelo bogato; opira se na strokovno literaturo, arhivske dokumente, govore, pogodbe, sporazume ter na gradivo, ki ga je avtor zbral ob terenskem delu, pričevanjih, pogovorih, ga poiskal v neobjavljenih literarnih delih, dnevnikih, delavski poeziji itn. S takimi prijemi je pomembno prispeval h kritičnemu poučevanju in pedagogiki. V ZDA in v drugih državah, ki so knjigo prevedle, je še vedno temeljna alternativa kanonskim učbenikom. Na tej osnovi so nastale tudi skrajšane različice in številne izdaje besedila, televizijske in radijske serije ter drugi izobraževalni projekti (npr. Zinn Educational Project, ki poteka od leta 2008). Slovenska izdaja je narejena po zadnji avtorjevi nadgrajeni različici integralnega besedila, vsebuje pa še uvod Zinnovega sodelavca in prijatelja Anthonyja Arnova ter spremno besedo zgodovinarja Leva Centriha.

Čeprav je Howard Zinn eden ključnih avtorjev v svetovni humanistiki, ki je preoblikoval način razmišljanja in pristopanja k zgodovinopisju ter dojemanju temeljnega odnosa do življenja intelektualca, pri nas še ni bilo prevedeno nobeno njegovo knjižno delo, le nekaj krajših člankov. Prvi prevod smo torej dobili skoraj štirideset let po izidu prve izdaje izvirnika. Z vidika metode proučevanja nimamo v Sloveniji nobenega tovrstnega dela, a tudi ne strokovnega dela s področja pregledne zgodovine ZDA, zato slovenska izdaja zapolnjuje velik manko na tem področju.

Gre za delo, ki pomeni za zgodovinopisje in najširšo kulturo to, kar pomeni Marxov Kapital za kritično sociologijo in najširšo kulturo. Oba, Marx in Zinn, sta svoji življenjski deli napisala iz nuje, notranje potrebe po izčrpni in koncizni razlagi, ozaveščanju in spremembi. Zato je bil tudi njun slog pisanja prepričljiv in inspirativen, namenjen najširšemu krogu ljudi. Namen prevoda pa ni samo poglobiti poznavanje zgodovine ZDA v Sloveniji, ampak spodbuditi tudi razpravo o pisanju slovenske zgodovine. Delo je pomembna opora in referenca raziskav, ki kritično pristopajo h konstrukciji zgodovinopisne naracije, kolektivnega spomina in interpretacij zgodovinskih obdobij in dogodkov, a tudi k samemu predmetu svojih raziskav in k pogojem svoje prakse.

Knjiga je doživela izjemen odmev po celem svetu, sprožila je drugačno gledanje na zgodovinopisje in kulturne študije, uvedla je vrsto novih konceptov, prijemov, perspektiv, ki še danes delujejo v najproduktivnejših teoretskih in raziskovalnih praksah. Kot je dejal Zinnov soborec Noam Chomsky: »Howard Zinn je spremenil zavest celih generacij. Težko si je predstavljati, koliko življenj mladih ljudi sta se dotaknili njegovo delo in njegovo življenje. Oboje je za vedno zaznamovalo razumevanje zgodovine in zamisel o tem, kako živeti dostojno in častno.«