Monografija se osredinja na imena slovenskih pokrajin in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu opredelimo temeljne pojme in podamo pregled obravnave zemljepisnih imen pri nas. V drugem delu kronološko pretresemo vire pokrajinskih imen, začenši z arhivskim gradivom. Sledi pregled novejših zemljevidov ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije. V tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s pomočjo anketiranja. Med sklepnimi ugotovitvami lahko izpostavimo, da pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev, da niso hierarhično razporejena, pa tudi, da jih je večina trdo zakoreninjenih, da nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih zanemarljiv. V zavesti ljudi imajo pokrajinska imena nejasno definiran denotat oziroma obseg in se, tako kot ostale jezikovne prvine, sčasoma spreminjajo.