Ta študija izvora in pomena simbola vozlastih las – neobveznega, a pogostega znamenja ekstatikinj in ekstatikov – na izviren način presega ostro razlikovanje med osebnimi in kulturnimi simboli; umešča se med dela o subjektivaciji kulture in antropologiji verovanja, ki temeljijo na na osebo osredotočeni etnografiji. S študijem oseb, ki na svetem območju šrilanškega kraja Kataragame izražajo predanost bogovom ne le z vozlastimi lasmi, temveč tudi s hojo po žerjavici, obešanjem na kavlje, transom, prebadanjem jezika ipd., je avtor pokazal, kako gre antropologija osebne izkušnje z roko v roki s psihoanalitično teorijo.

Meduzini lasje so v antropologiji in širše obveljali za pomembno delo, utemeljeno na izvirni etnografiji in interpretaciji verskih doživetij s Freudovo psihoanalizo, ki je cepljena na Webrovo razumevanje kulture. Razpravlja o temah, kot so simbolična organizacija krivde, pomen obsedenosti z duhovi in demoni, procesi integracije osebnosti in kulture, vzajemnost med nezavedno motivacijo in kolektivnimi simboli. Avtor s predstavitvijo posameznih mitov in pripadajoče jim ikonografije pokaže, kako se kolektivni simboli ponotranjijo in transformirajo na individualni ravni.

Meduzine lase je mogoče primerjati in brati vzporedno s sodobnimi filozofskimi pogledi na ontološki obrat v antropologiji.

📌 Prevajalec knjige Bogdan Lešnik je bil za svoje delo nominiran za Jermanovo nagrado za leto 2024, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.