Analiza prikazuje obravnavo slovarskih prvin na makrostrukturni in mikrostrukturni ravni. Za izbrane elemente (homonimija in homografija, večbesedne iztočnice, podgesla, slovnični podatki, sklicevalni tip razlage, večbesedne leksikalne enote in etimološki podatki) so podani predlogi za nadaljnjo slovaropisno prakso.

Izhodišče teh predlogov je slovar kot jezikovni opis besedja in kot praktični pripomoček, ki naj kar se da učinkovito in pregledno prinaša zanesljive in relevantne jezikovne in, v manjši meri, tudi nejezikovne podatke, pri predlogih pa je upoštevan tudi zaključen prehod od izhodiščno knjižne podobe slovarja k izhodiščno digitalni podobi slovarja, kar do določene mere zahteva prerazporeditev slovarskih podatkov, v manjši meri pa tudi preureditev njihove hierarhije.

Kazalo vsebine:

Predgovor
Seznam krajšav
Uvod
1 Slovarska tipologija
2 Slovanski splošni enojezični razlagalni slovarji
2.1 Pregled sedanjega stanja
2.1.1 Slovenski jezik
2.1.2 Hrvaški, srbski jezik
2.1.3 Bosanski jezik
2.1.4 Črnogorski jezik
2.1.5 Makedonski jezik
2.1.6 Bolgarski jezik
2.1.7 Češki jezik
2.1.8 Slovaški jezik
2.1.9 Poljski jezik
2.1.10 Lužiškosrbska jezika
2.1.11 Ruski jezik
2.1.12 Beloruski jezik
2.1.13 Ukrajinski jezik
2.1.14 Splošno stanje
2.2 Izbor slovarjev za obravnavo
2.2.1 Merila za izbor
2.2.2 Izbrani slovarji
2.3 Načrti novih razlagalnih slovarjev slovenskega jezika
2.3.1 Oris stanja
2.3.2 Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika
2.3.3 Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika
3 Primerjalna analiza zgradbe in vsebine izbranih slovarjev
3.1 Slovarska zgradba in izhodišče analize
3.2 Makrostrukturne značilnosti
3.2.1 Splošno o makrostrukturi
3.2.2 Enakoizraznost in enakopisnost
3.2.3 Večbesedne iztočnice
3.2.4 Podiztočnice
3.3 Mikrostrukturne značilnosti
3.3.1 Splošno o mikrostrukturi
3.3.2 Glava in zaglavje
3.3.3 Razlage
3.3.4 Večbesedne leksikalne enote
3.3.5 Etimološki podatki
Zaključek
Povzetek
Summary
Viri in literatura
Imensko kazalo