Ena izmed poglavitnih značilnosti naše kulture je, da obstaja toliko sranja. To vedo vsi. Vsakdo izmed nas prispeva svoj delež. Takšno oceno podaja Harry Frankfurt, sloviti ameriški moralni filozof, ko v svoji knjigi razpravlja o vsenavzočem družbenem fenomenu, ki ga je načel v eseju pred dvajsetimi leti in ga v knjigi leta 2005 teoretsko razširil in nadgradil. Vprašanje je bizarno enostavno: čemu naše prizadevanje po resnici ni tako uspešno, kot bi si tega sicer želeli?
Konceptualna strategija in filozofska podlaga je terminološko posegla po nečem, kar sicer zveni neakademsko, a še kako dobro streže potrebi po običajnem vsakdanjem opisu stanja stvari – Frankfurt ji, na sledi običajni angleški govorici, preprosto pravi sranje (bullshit). Metodično izhodišče je epistemološko utemeljeno: za razliko od lažnivca, ki ga resnica zanima le zato, da s pomočjo njenega izmikanja vara, pa sralec v temelju resnico zataji in ignorira, zaradi česar je, kot pravi avtor, “večji sovražnik resnice kot lažnivec”.
Iz spremnega eseja:
»Čeprav Frankfurt ni bil prvi, ki ga je vznemirila presežna količina sranja, ki nastane, ko se na kupu znajde večje število politikov, novinarjev ali strokovnjakov, ki se ubadajo z nerazumljivimi podrobnostmi na katerem koli področju, pa mu vendarle gre pripisati zaslugo za to, da se je po izidu njegovega eseja zanimanje za razumevanje in analizo sranja izjemno povečalo. Frankfurt je spodbudil številne razprave (akademske in poljudne), kritične zapise in raziskave na temo komunikacije in manipulacije z informacijami, jasno je začrtal ločnico med sranjem in lažmi ter, ne nazadnje, ugotovil, da je brezbrižen odnos do resnice večje zlo od laganja.«
V spremnem eseju prevajalec dr. Igor Rižnar analizira vrsto besedil, ki so nastala pred Frankfurtovim esejem, kakor tudi besedila, ki so tako ali drugače nadgradila Frankfurtovo delo. Dotakne se področij, ki segajo od marketinga, družbenih omrežij in ChatGPTja pa vse do nesmiselnega diskurza v visokem šolstvu, managementu in politiki.
O prevajalcu:
Igor Rižnar je rojen leta 1961 v Mariboru. Po srednji šoli se je vpisal na FF Univerze v Ljubljani, kjer je 1987 diplomiral (iz Kocbekove pesniške zbirke Zemlja in iz Oscarja Wilda), 1999 magistriral (iz antologiziranja moderne ameriške poezije) in 2007 doktoriral (iz poslovne angleščine).
Je avtor štirih monografij, 30 znanstvenih člankov in samostojnih znanstvenih sestavkov v monografskih publikacijah ter več deset objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah. Predaval je na Univerzi Karla Franca v Gradcu, na Ekonomski univerzi v Varni (Bolgarija), Politehniki v Setubalu (Portugalska) in Univerzi Goce Delčev (Makedonija).
Frankfurtov esej O sranju, ki ga je prevedel na trimesečnem gostovanju na graški univerzi, je postal navdih za večje število člankov in monografijo na temo prepoznavanja diskurza brez pomena.
