Leta 1997 je v Zagrebu ustanovila društvo V petek ob petih (Petkom u pet), v okviru katerega prireja različna predavanja in delavnice. Društvo se posveča negovanju in razumevanju dveh najpomembnejših življenjskih zadev: prijateljstva in ljubezni. Glavno vodilo vseh sodelavcev društva je, da je človek človeku največja potreba.

Ljubica Uvodić Vranić je sodelavka številnih hrvaških medijev. Med drugim ima od leta 2012 ob četrtkih svojo redno svetovalno oddajo na Drugem programu hrvaškega radia, večkrat nastopa tudi na televiziji. Redno je prisotna tudi v hrvaškem periodičnem tisku, bodisi prek intervjujev bodisi prek lastnih prispevkov.

Na podlagi predavanj in delavnic, ki jih je Uvodić-Vranićeva pripravila za svoje društvo, je kasneje napisala nekaj hrvaških knjižnih uspešnic: Kako se dobro spreti (Kako se dobro posvađati, Alinea 2002), Kako se pobotati (Kako se pomiriti, Alinea 2007), Pustolovščina osebne preobrazbe (Avantura osobne promjene, Profil 2010), Pustolovščina osebne preobrazbe 2 (Avantura osobne promjene 2, Profil 2012) in Pustolovščina osebne preobrazbe 3 (Avantura osobne promjene 3, Profil 2013).

Je tudi avtorica knjige Prijatelj, kako si? (Prijatelju, kako si?, Profil 2011), dela, ki temelji na njenih izkušnjah in zgodbah iz individualne obravnave klientov, in avtorica novosti Neizgovorjena vprašanja in odgovori (Neizgovorena pitanja i odgovori, Profil 2014). V prostem času slika na svilo, marsikatera izmed njenih knjig je opremljena s temi ilustracijami.

Pustolovščina osebne preobrazbe je njena prva knjiga, ki je prevedena v slovenski jezik.

Ljubica Uvodić Vranić o knjigi:

»Odrasli ljudje se seveda spreminjajo. Na boljše ali na slabše. Redko obtičijo na mestu. Če ne vlagajo naporov v pridobivanje znanja in če ne investirajo svojih čustev v pomembne odnose, stagnirajo ali pa se celo premaknejo nazaj in postajajo svoja lastna karikatura. Če pa se odločijo, lahko rastejo, dosegajo spremembe in tako poskusijo postati malo drugačni, bolj svoji. Lahko izkoristijo svoje življenjske izkušnje z uspehi in porazi. Uspehi so vir spodbud, porazi pa vir odličnih opozoril, na katerih zadevah je treba še delati. Ljudje se pogosto začnejo temeljito spreminjati po kaki neprijetni izkušnji, po krizi. To pomeni, da lahko tudi slabe stvari služijo dobrim namenom, korekcijam nekaterih obnašanj.«

»Knjiga govori o mnogih ljubeznih: ljubezni do otrok, do staršev, do družine, do prijateljev, do partnerja. Kdo je tisti, ki nima rad lastnega otroka? Nekdo, ki ne mara sebe. In koga naj ima potem rad tak otrok? Nekoga, ki je tako negotov in tako šibek, da še sam sebi ni všeč?
Če imamo radi samo druge, sebe pa ne, smo šibki, in če smo taki, naši dragi pri nas ne bodo mogli najti opore. Pazi nase, imej se rad, da boš lahko trdna opora svojim dragim. Varuj meje, ker je to sestavni del ljubezni do sebe. Če se ne maraš, te bo nekdo hitro izbral za svojo žrtev. Če se imaš preveč rad, se ti lahko zgodi, da boš v tej slepi ljubezni pozabil na druge ljudi in ostal sam. Na kratko: Ne bodi ne žrtev in ne napadalec, bodi sodelavec. Ne imej rad samo drugih. Ne imej rad samo sebe. Poišči pravo mero dajanja in jemanja.«

»Kaj nam bo še en kloniran posameznik, kopija mame ali očeta, slepi izvrševalec želja svojega šefa, sosedov posnemovalec … Poglejmo svoj palec in se vprašajmo: Ima na svetu še kdo tak odtis? In ker odgovor poznamo, si zastavimo še eno vprašanje: Kaj bo poleg tega unikatnega odtisa še moj prispevek temu svetu? Kaj še lahko dam drugim? Svoje, izvirno in drugačno od drugih. Na tem svetu smo posebni in dati mu moramo svoj poseben pečat ter prispevek.«

Iz intervjuja za tportal.hr, 29. 9. 2010, spraševal je K. Z.