Znanstvena in tehnološka obsedenost s katalogiziranjem narave je postavila empirični užitek in avtentičnost čutnega izkustva v drugi plan, dominantna filozofska paradigma (tako kontinentalna kot tudi analitična) pa je svojimi analizami telesno izkustvo naredila povsem odvisno od intelektualiziranega jezika. Pet čutov je po Serresovih lastnih besedah »krik, namenjen kraljestvu znakov«. V tem smislu je Serresova pozicija, ki se vztrajno izmika vsem glavnim tokovom filozofije, edinstvena tako po vsebini kot po slogu mišljenja.