Podivjana celina britanskega zgodovinarja Keitha Lowa je poglobljena zgodovinska študija o Evropi po drugi svetovni vojni, ki razkriva, kako so nasilje, razseljevanje, politični obračuni in kolektivni spomin oblikovali povojno celino.
ISBN: 9789612418649
Vezava:trda
Jezik:slovenski
Število strani:488
Velikost (mm):150 x 225
Leto izida:2022 (3. natis)
ISBN:9789612418649
Dobavni rok 2-5 dni
Brezplačna poštnina pri naročilu nad 50,00 €
37,40 €Izvirna cena je bila: 37,40 €.29,90 €Trenutna cena je: 29,90 €.
🖋️ Vojna se je maja 1945 v Evropi uradno končala. Nasilje, lakota, razseljevanje in maščevanje pa ne. Keith Lowe v pretresljivi zgodovinski študiji pokaže, kako se je iz ruševin vojne rojevala Evropa, kakršno poznamo danes.
»Rad bi, da se spomnite in da spomnite vsakogar, ki ga poznate – da se je druga svetovna vojna končala,« je Keith Lowe decembra 2014 sklenil svoje predavanje pred tisočglavim avditorijem v Atenah. V dvorani se je razlegel smeh … To je eden temeljnih poudarkov njegove knjige Podivjana celina, ene redkih zgodovinskih monografij, namenjenih laičnemu bralstvu, ki obravnavajo zapleteno dogajanje v Evropi po drugi svetovni vojni.
Knjiga Podivjana celina ponuja poglobljen pogled v obdobje, ki se pogosto napačno dojema kot čas osvoboditve in novega začetka. Avtor pokaže, da konec druge svetovne vojne ni pomenil konca nasilja, temveč začetek novega, pogosto spregledanega obdobja kaosa, obračunov in trpljenja.
Lowe se osredotoča na človeške posledice vojne: množične migracije, etnična čiščenja, povračilne ukrepe, kolaboracijo in tišino, ki je sledila. Posebno pozornost namenja vprašanju, kako so se evropske družbe po vojni odločale, kaj bodo povedale, kaj zamolčale in kako bodo živele z dediščino nasilja.
O knjigi podrobneje:
Hitlerjev padec, konec nacističnega nasilja, osvoboditev preživelih iz koncentracijskih taborišč – temu so sledili radost, olajšanje in upanje. Mornarji poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, nasmejane čete vseh narodnosti si podajajo roke vzdolž Elizejskih poljan … Tako se »dan zmage« izrisuje pred očmi večine tistih, ki ga nismo doživeli, ker smo se rodili pozneje. A tisti, ki so se ga spominjali – večine ni več med živimi – so se ob koncu vojne v Evropi znašli sredi razdejanja, brezzakonja, maščevanja, praznine in žalovanja. Sredi kaosa, ki ga je zelo težko opisati.
To je vsaj deloma uspelo britanskemu zgodovinarju Keithu Lowu. Obdobje po vojni, v grobem v letih 1944–49, je preučeval več let, preštudiral je na tisoče virov – od arhivov in uradnih dokumentov do zgodovinskih monografij, študij, pričevanj, spominov – in se pogovarjal s številnimi preživelimi iz vse Evrope. Že uvodoma nas vrže v središče tega kaosa: ničesar več ni – nobenih ustanov, nobenih zakonov, ni prometa, ni informacij, ni tovarn in ne trgovin. In, kar je najhujše, ni hrane. Čez neskončno pokrajino ruševin in pepela »tavajo ljudje, da bi našli skupnosti, ki jih več ni«. Prilastijo si, kar jim pride pod roke, ženske se prodajajo za košček kruha, ni več sramu ne morale. »Treba je le preživeti.«
Lowe se v knjigi poglobi v vse posledice, ki jih je za sabo pustila druga svetovna vojna, in to ni le materialno in človeško razdejanje – uničenje tisočletne kulture in arhitekture zgolj v nekaj letih ter milijoni žrtev in praznina, ki je v Evropi zazijala zaradi poboja šestih milijonov Judov. Temu je sledilo maščevanje, »rdeča nit skoraj vsega, kar se je zgodilo, naj je šlo za aretacije nacistov in njihovih kolaborantov ali ubesedovanje povojnih sporazumov, ki so zapečatili usodo Evrope za nekaj prihodnjih desetletij«. In kjer so maščevanje in druge oblike nasilja ušli z vajeti, so sledili etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne. Od Češke, Poljske in Ukrajine do Italije, Jugoslavije, Romunije in Grčije.
»Če je druga svetovna vojna uničila staro celino, potem so bila prva povojna leta protejski kaos, iz katerega se je izoblikovala nova Evropa. Prav v tem nasilnem, maščevalnem času so vzniknili mnogi naši upi, stremljenja, predsodki in zamere. Vsakdo, ki bi res rad razumel Evropo, kot jo poznamo danes, mora najprej razumeti, kaj se je tukaj dogajalo v tem ključnem formativnem obdobju. Nikomur ne bo koristilo, če se bo izogibal težavnih ali občutljivih tem, saj so to temelji, na katerih je nastala moderna Evropa.«
👉 Podivjana celinani klasična politična zgodovina, temveč močna pripoved o razpadu družbenih vezi, o moralni negotovosti in o dolgotrajnih posledicah vojne, ki so oblikovale povojno Evropo in še danes vplivajo na našo sedanjost.
🏆 Mednarodno priznana zgodovinska uspešnica:
Podivjana celina je prejela prestižno nagrado PEN Hessell-Tiltman Prize za zgodovinsko delo, postala uspešnica časnika The Sunday Times in bila prevedena v številne jezike. Knjiga je ob izidu pritegnila veliko mednarodne pozornosti ter Keitha Lowa uveljavila kot enega prepoznavnejših sodobnih avtorjev, ki pišejo o drugi svetovni vojni in njenih posledicah.
📌 Za bralce, ki jih zanima:
Evropa po drugi svetovni vojni
družbene in človeške posledice vojne
povojno nasilje, migracije in etnična čiščenja
zgodovinski spomin in nacionalne pripovedi
nastanek evropskega povojnega političnega reda
🎦Video priporočilo:
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.
Bodi prvi ocenjevalec
"Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojnih"
Znanstvena monografija Jeziki sožitja, jeziki konflikta raziskuje večjezičnost, jezikovno politiko in vlogo jezika pri povezovanju ter razdvajanju ljudi.
🖋️ Jezik nas lahko povezuje, lahko pa postane tudi sredstvo izključevanja, diskriminacije in družbenih konfliktov.
Jeziki sožitja, jeziki konflikta je interdisciplinarna znanstvena monografija, ki raziskuje razmerja med jezikom, družbo in kulturo. Prispevki različnih avtorjev obravnavajo jezik kot sredstvo sporazumevanja, oblikovanja identitet in medkulturnega povezovanja, pa tudi kot dejavnik družbenega razlikovanja in konfliktov.
Monografija združuje 26 znanstvenih prispevkov, ki z različnih teoretičnih in metodoloških vidikov obravnavajo večjezičnost, jezikovne manjšine, jezikovno politiko, medkulturno komunikacijo in moč jezika v javnem prostoru.
Posebna pozornost je namenjena položaju slovenščine v večjezičnih okoljih, med drugim v Italiji in na Madžarskem. Prispevki obravnavajo jezikovno izobraževanje, dvojezično šolstvo, vključevanje otrok različnih narodnosti ter možnosti za razvijanje medkulturne ozaveščenosti.
Drugi del tematskega razpona sega na področje diskriminatornega in sovražnega govora, politične komunikacije ter družbene polarizacije. Avtorji raziskujejo tudi jezikovne prakse v digitalnem okolju in vprašanja nenasilnega sporazumevanja.
Monografija povezuje jezikoslovje z družboslovjem, pedagogiko in literarno vedo. Med drugim obravnava možnosti uporabe književnih besedil pri razvijanju medkulturnega razumevanja in nenasilne komunikacije.
Zbrani prispevki ponujajo raziskovalne poglede na vprašanje, kako lahko jezikovne in izobraževalne prakse prispevajo k bolj vključujoči družbi.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
Večjezičnost in jezikovna politika
Medkulturno sporazumevanje in sobivanje
Jezikovne manjšine in položaj slovenščine
Sovražni govor in družbena polarizacija
Jezikovno izobraževanje in medkulturna pedagogika
✍️ O urednicah:
Vesna Mikolič, Maša Rolih in Diana Košir delujejo na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Kot urednice so povezale prispevke raziskovalcev različnih strok, ki obravnavajo vlogo jezika v sodobni družbi, od jezikovne politike in medkulturnega sporazumevanja do izobraževanja in javnega diskurza.
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.