Avtorica je svoje raziskovanje povezala v suvereno etnografsko študijo, ki jo je sprva zasnovala in zagovarjala kot magistrsko nalogo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, za katero je leta 2023 prejela dekanjino nagrado. Delo je nato nekoliko nadgradila in preoblikovala še za objavo v obliki pričujoče znanstvene monografije.

Izvleček iz magistrske naloge:

Avtorica raziskuje in utemeljuje družbeni pomen vode v vasi Ašbarū v Maroku, še posebej pa se posveča nekaterim tradicionalnim in sodobnim tehnološkim, infrastrukturnim ter drugim procesom in načinom distribucije podzemnih (khottare) ter nadzemnih (seguije) vodnih virov. Izhaja iz klasičnega antropološkega terenskega dela v omenjeni vasi in se osredotoča na stanje makinch alma’ (ni vode), s katerim se prebivalci vasi Ašbarū
vsakodnevno soočajo in ga opredeljujejo kot temeljno stanje, ki pomembno zaznamuje tako njihova zasebna kot tudi kolektivna življenja v vasi.

Delo se opira na dva pomembna koncepta; hidrosocialnost, ki poudarja, da so voda, vodna telesa ter človek oz. družba soodnosni in sokonstutirajoči; in hidrosocialni cikel, ki prepleta vodo in z njo povezano tehnologijo, infrastrukturo in družbo.

S pomočjo analize etnografskega gradiva pridobljenega z metodo opazovanja z udeležbo in intervjuji poskuša razkriti nekatere družbene vidike in pomene podzemnih in nadzemnih vodnih virov in poti, ki prežemajo sisteme sorodstva, dedovanja zemlje, poročanja, infrastrukturnih in drugih družbenih ureditev za distribucijo vode, duhovnega čiščenja, religioznega pomena in druge prostorske in časovne dimenzije vode.

Delo pojasnjuje, kako so podzemni in nadzemni vodni viri in poti neodtujljivi del in temeljna vitalnost vasi Ašbarū ter širše okolice. Prav zato pomanjkanje vode v omenjenih podzemnih in nadzemnih virih ter poteh oz. situacija makinch alma’ (ni vode) naznanja neslutene spremembe v vasi, ki bi zaradi prisotnosti transnacionalnih korporacij, ki posegajo v vodne vire na tem območju, kot tudi t. i. hidroorientalizmov, znale botrovati še večjemu pomanjkanjue podzemnih in nadzemnih virov in s tem prinesti negativne posledice lokalni skupnosti in širšemu okolju nasploh.