V znanstveni monografiji je predstavljena raziskava paleopoplav v Pivški kotlini ter na Cerkniškem in Planinskem polju, kjer je najpomembnejše sotočje vod v porečju kraške Ljubljanice. Na tem območju se značilne poplavne oblike, kot so poplavne ravnice, rečne terase, korozijske skalne zajede na jamskih stenah ter drobnozrnati sedimenti z vodoravno stratigrafijo, pojavljajo tudi na nadmorskih višinah, ki so bistveno nad najvišjimi recentnimi znanimi poplavami. Njihov prostorski obseg je bil ugotovljen z morfometričnimi analizami oblik na površju in v jamah, z modeliranjem paleopoplav pa izračunana njihova prostornina in površina. S petrološkimi analizami je bil ugotovljen izvor poplavnega gradiva in dinamika sedimentacije, s čimer je bil dokazan obstoj paleopoplav. Morfokronološke analize so temeljile na datacijah sige med poplavnimi sedimenti z radiometričnima metodama 14C in U-Th. Ugotovljeno je bilo, da je bila jakost poplav v preteklosti bistveno večja od jakosti recentnih poplav. Za Pivško kotlino so bila ugotovljena tri obdobja s paleopoplavami, v katerih se je višina poplav sčasoma zniževala. Dinamika pojavljanja paleopoplav je bila kljub višjim poplavam v preteklosti podobna današnjim. Plastovitost gradiva dokazuje ponovljivost paleopoplav, njegova debelina pa dolgotrajnost teh procesov. Te ugotovitve so v nasprotju s starejšimi razlagami paleohidroloških razmer v porečju Ljubljanice, ki so govorile o trajni ojezeritvi kraških polj v preteklosti. Sklepamo, da se je skladno z dinamiko geomorfnih procesov porečje Ljubljanice hidrološko razvijalo skozi več faz paleookoljskih sprememb v kvartarju.